Sprejemanje evropskih agend v slovenskem izobraževalnem prostoru

Ljubljana, december 2013

V doktorskem delu je avtorica raziskovala, kako na slovenski izobraževalni prostor vpliva skupno evropsko sodelovanje na področju izobraževanja. Pri tem se je še posebej osredotočila na področje bralne, matematične in naravoslovne pismenosti. V nadaljevanju je predstavljen del izsledkov njenega doktorskega dela.

Čeprav raziskavo PISA mnogi poznajo predvsem kot projekt OECD (Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj), so njeni rezultati in podatki prav tako pomembni za razvoj skupnega evropskega izobraževalnega prostora. Države članice Evropske unije (EU) so se namreč ob prelomu tisočletja dogovorile, da si bodo skupaj prizadevale, da na ravni EU zmanjšajo delež učencev, ki v raziskavi PISA ne dosegajo temeljne ravni bralne, matematične in naravoslovne pismenosti. Leta 2002 so si tako zastavile cilj, da bodo do leta 2010 delež učencev, ki v raziskavi PISA ne dosegajo temeljne ravni bralne pismenosti zmanjšale za 20 %. Od leta 2010 dalje pa si prizadevajo, da bo delež učencev, ki ne dosegajo temeljne ravni bralne, matematične in naravoslovne pismenosti na ravni EU do leta 2020 manj kot 15 %. Iz podatkov OECD in EU je razvidno, da EU kot celoti navedenih ciljev do leta 2009 (tako na področju bralne kot matematične in naravoslovne pismenosti) ni uspelo doseči.

Čeprav skupno sodelovanje držav članic v EU ni zavezujoče in poteka po posebnem postopku odprte metode koordinacije (OMK), imajo instrumenti takšnega sodelovanja številne neformalne vzvode, ki države članice spodbujajo, da delujejo v skupno dogovorjeni smeri. V primeru, da države članice skupno dogovorjenih ciljev ne dosegajo, pa EU z instrumenti t.i. mehkega prava (soft law) nanje (lahko) izvaja neformalni pritisk. Številni raziskovalci so si enotni, da je vpliv mehkega prava na vsebino in sam proces oblikovanja izobraževalnih politik na ravni posamezne države zaradi številnih razlogov težko presojati. V doktorski disertaciji smo vpliv evropskega izobraževalnega prostora na slovenski izobraževalni prostor pojasnili na podlagi kompleksnega metodološkega okvira, ki vključuje analizo relevantne literature in sekundarnih virov, analizo formalnih dokumentov in pravnih virov, metodo poglobljenega polstrukturiranega družboslovnega intervjuja, metodo usmerjenega skupinskega intervjuja, anketni vprašalnik, opazovanje z udeležbo ter analizo obstoječih statističnih podatkov. Navedene metode in tehnike smo uporabili na poglobljeni študiji primera sprejemanja rezultatov raziskave PISA 2009 v slovenskem izobraževalnem prostoru.

Ker OMK deluje kot proces javnopolitičnega učenja, smo si v doktorski disertaciji zastavili naslednja vprašanja, katerih odgovore predstavljamo v nadaljevanju:

Kdo (se) uči? V skladu z zasnovanostjo skupnega evropskega izobraževalnega prostora, v katerem je poudarjeno na podatkih temelječe oblikovanje izobraževalnih politik, imajo prevladujočo vlogo pri prenosu evropskih agend v nacionalni izobraževalni prostor eksperti.

Kaj (se) uči? V evropskem izobraževalnem prostoru imajo pomembno vlogo pri medsebojnem učenju držav članic kazalniki in ciljne vrednosti, mednarodne raziskave znanja kot je raziskava PISA ter dobre prakse oblikovane na podlagi objektivnih podatkov teh raziskav.

Kako (se) uči? Rezultati raziskave PISA omogočajo državi, da presoja lastne dosežke z analizo svojih preteklih izobraževalnih politik in praks (javnopolitično učenje na podlagi lastnih izkušenj), glede na primerljive države, ki v raziskavi dosegajo dobre dosežke (javnopolitično učenje od drugih), ter skupaj z drugimi državami išče pojasnjevalne dejavnike za dosežke ter rešitve za njihovo izboljšanje (javnopolitično učenje z drugimi).

– Zakaj (se) uči? Objektivna presoja kakovosti nacionalnega izobraževalnega sistema je temeljni motiv sodelujočih držav za vključenost v navedene raziskave. Mednarodna raziskava PISA je tudi med ključnimi akterji v slovenskem izobraževalnem prostoru pojmovana kot objektivna in nevtralna raziskava, njeni rezultati pa posledično kot relevantni in legitimni za presojanje dosežkov slovenskih učencev.

S kakšnim učinkom (se) uči? Evropska komisija eksperte ter ekspertno znanje in promocijo na podatkih temelječega oblikovanja politik ne uporablja zgolj v namene instrumentalnega doseganja cilja na znanju temelječega gospodarstva, temveč tudi z namenom vplivanja na države članice, poglabljanja sodelovanja ter evropske konvergence ob krepitvi njenih pristojnosti na področjih, na katerih ji formalno niso priznane.

Izsledki doktorske disertacije so pokazali, da v Sloveniji evropskim agendam in rezultatom mednarodnih raziskav znanja namenimo pozornost predvsem takrat, ko Slovenija doseže podpovprečne dosežke na mednarodni primerjalni lestvici dosežkov, dejanski dosežki odstopajo od pričakovanih, je merjeno področje pomembno in politično vidno na nacionalni ravni ter na nacionalni ravni obstaja visoka stopnja negotovosti reševanja zaznanega javnopolitičnega problema (izboljševanja podpovprečnih dosežkov). Navedeno ni presenetljivo in je značilno tudi za druge države članice EU. Velja pa na podlagi izsledkov doktorske disertacije izpostaviti, da je pozornost OMK smiselno nameniti tudi takrat, ko so rezultati Slovenije pri doseganju evropskih ciljnih vrednosti (nad)povprečni. Navedeno velja tako za izkoriščanje njenih številnih potencialov pri razvoju nacionalnega izobraževalnega prostora kot za izogibanje njenim pastem pri ohranjanju njegove nacionalne suverenosti.

dr. Urška Štremfel

Komentar

Vaš elektronski naslov ne bo objavljen. Zahtevana polja so označena z *