Temeljni projekt: Antropološki vidiki neformalnega pridobivanja znanj

Ljubljana, september 2013

Na Pedagoškem inštitutu med leti 2011 in 2014 poteka temeljni projekt »Antropološki vidiki neformalnega pridobivanja znanj«, s sodelujočima Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani in Fakulteto za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem.

Projekt je sprva vodil dr. Janez Kolenc Gregorič †, ki nas je leta 2012 prezgodaj zapustil. Vodenje projekta je nato prevzel dr. Igor Ž. Žagar. Ostali sodelavci projekta so: dr. Petra Javrh (PI), dr. Polona Kelava (PI), dr. Taja Kramberger (PI), dr. Bogomir Novak (PI, upokojen), dr. Marko Radovan (FF), dr. Braco D. Rotar, (FHŠ, upokojen), dr. Tadej Vidmar (FF) in dr. Sabina Ž. Žnidaršič (FHŠ).

Povzetek vsebine projekta

Na osnovi antropoloških izhodišč v tem projektu konceptualiziramo problem neformalnega pridobivanja znanja. Opiramo se na CEDEFOP-ovo definicijo, ki o neformalnem učenju pravi, da je to »učenje, ki je vključeno v načrtovane dejavnosti, ki niso vedno izrecno namenjene učenju (v smisli učnih ciljev, učnega časa ali učne podpore), a ki vključujejo pomemben učni element. Z vidika učenca je neformalno učenje namensko.” (CEDEFOP 2009) Vendar pa sodelavci pri projektu v svojih delih obravnavajo in polemizirajo z zelo različnimi pogledi na neformalno in informalno znanje. V projektu je torej temeljni cilj antropološko-andragoški razmislek o znanju nasploh, ne glede na to, po kakšnih poteh je pridobljeno. Neformalno znanje proučujemo kot antropološki fenomen, ki se tudi v modernih družbah kaže kot tisti racionalni potencial posameznikov, ki jim omogoča načrtovanje poklicne kariere, in s tem povečuje možnosti za zaposlitev na nemirnem trgu delovne sile. Naš cilj je, da antropološko utemeljimo neformalno pridobivanje znanja kot tisti proces decentriranja ega, ki prispeva h kognitivnemu, socialnemu in individualnemu razvoju posameznikov tako, da postajajo bolj konkurenčni na vse bolj segmentiranih trgih dela.

Med drugim se sprašujemo in smo odgovorili ali šele bomo na naslednja vprašanja: Ali so potem posamezniki v manj razvitih okoljih tudi slabše usposobljeni za tekmo na trgu delovne sile? Ali slabša razvitost splošne družbene strukture deprivilegira in diskriminira posameznike in družbene skupine glede na tiste, ki žive v bolj razvitih okoljih? Ali je neformalno pridobivanje znanja samo kognitivni problem ali je tudi socializacijski? Kako sploh utemeljiti neformalno pridobivanje znanja kot problem, ki nastaja v sodobni, visoko kognitivni, delitvi dela?

Znanstvene objave

Do izteka projekta načrtujemo izdajo več znanstvenih člankov in več znanstvenih monografij s tega področja. Prva od slednjih je že izšla pri Digitalni knjižnici Pedagoškega inštituta.

kelava_monografija

Znanstvena monografija Neformalno učenje? Kaj pa je to?, ki jo je uredila dr. Polona Kelava, obravnava široko temo, ki se je lotevajo antropologi, sociologi, filozofi, pedagogi, andragogi, zgodovinarji pedagogike in šolstva, zato vsebina posega na med seboj na prvi pogled zelo oddaljena področja, ravno to pa gradi nova spoznanja o neformalnem učenju, izobraževanju in znanju ter nudi podlago za nadaljnje razmišljanje o teh temah. Avtorji dr. Petra Javrh, dr. Polona Kelava, dr. Janez Kolenc Gregorič †, dr. Taja Kramberger, Barbara Kunčič Krapež, dr. Marko Radovan, dr. Drago B. Rotar, dr. Tadej Vidmar, dr. Bojan Žalec in Helena Žnidarič so se podpisali pod prispevke širokega razpona; od zgodovinskega pregleda pomena neformalno pridobljenega znanja od antike do 16. stoletja, preko vprašanj emancipatoričnosti neformalnega izobraževanja, povezanosti neformalnega učenja z dialogom, informalnega pridobivanja znanj v različnih diskurzih, do vloge formalnega in neformalnega znanja v »postopkih« antiintelektualizma; preizpraševali so se o učiteljih v neformalnem izobraževanju, ter s treh perspektiv o priznavanju neformalno pridobljenega znanja v poklicnem in strokovnem izobraževanju in izobraževanju odraslih.

dr. Polona Kelava

Komentar

Vaš elektronski naslov ne bo objavljen. Zahtevana polja so označena z *