Kaj je novega v Mednarodni raziskavi PIRLS 2011/2016?

Ljubljana, junij 2013

V lanskem decembru smo zaključili petletni cikel Mednarodne raziskave PIRLS 2011 in ga decembra skupaj z raziskavo TIMSS 2011 predstavili na tiskovni konferenci na Brdu pri Kranju ter na številnih srečanjih za strokovno javnost. Prvi rezultati raziskave in poročilo so dostopni na spletni strani Pedagoškega inštitua. V letošnjem letu pa se v okviru raziskave PIRLS posvečamo zlasti sekundarnim analizam podatkov. Trenutno nas zanimata dve področji: povezava medvrstniškega nasilja in bralne pismenosti ter medregijske razlike v bralni pismenosti.

zmaj

Na medvrstniško nasilje v povezavi z bralno pismenostjo smo postali pozorni, ko smo ugotovili, da so učenci, ki so tedensko žrtve medvrstniškega nasilja, bistveno slabši bralci kot ostali učenci. To velja za oba spola, četudi je žrtev med dečki veliko več kot med deklicami. Tudi če podatke kontroliramo z izobrazbo staršev (ki je pri bralni pismenosti močan dejavnik okolja), vidimo, da so otroci v vseh socialnih skupinah (če jih definiramo glede na izobrazbo staršev) veliko slabši bralci, kot če ne niso žrtve medvrstniškega nasilja, kar je ponazorjeno na Sliki 1.

Slika 1: Medvrstniško nasilje in bralna pismenost glede na izobrazbo staršev

Slika 1: Medvrstniško nasilje in bralna pismenost glede na izobrazbo staršev

Po drugi strani pa je pojav medvrstniškega nasilja alarmanten, tudi če ga ne povezujemo z učnimi dosežki, saj je med desetletnimi otroki kar 18 % takih, ki navajajo, da so tedensko žrtve medvrstniškega nasilja (kamor je všteto fizično nasilje, zmerjanje, izključevanje itd.).

Drugi sklop analiz namenjamo razlikam med regijami. Le malo razlik v dosežkih lahko pripišemo razlikam med šolami, kar velja za vse regije. Kako to, da prihaja do tako velikih razlik? V teoriji velja, da je premajhen besednjak velika ovira na poti do pismenosti. Ker je dostopnost po različnih krajih (in regijah) do bralnih virov različna, je odgovor morda skrit v premajhni količini bralnih dražljajev, ki so jim šolarji podvrženi, zaradi česar je rast njihovega besednjaka močno otežena. Zato se posvečamo vsem dejavnikom, ki utegnejo vplivati na posameznikovo besedišče, kot prvo v vrsti bralnih učnih strategij.

Spomladi letos je bila tudi objavljena mednarodna baza podatkov zbranih v raziskavi PIRLS s podatki iz vseh sodelujočih držav, ki je pripravljena za obdelovanje s statističnimi programi in je na voljo brezplačno. K raziskovanju pismenosti lepo vabimo raziskovalce in študente različnih smeri. Kot pomoč pri obdelovanju podatkov so v Mednarodni organizaciji za evalvacijo dosežkov v izobraževanju IEA s sedežem v Amsterdamu razvili statistični paket, ki močno olajšuje obdelovanje podatkov, poimenovali so ga IDB Analyzer. Osnova tega programa je SPSS (brez njega IDB Analyzer ne deluje), tudi ta je na voljo brezplačno.

 

Zanimivosti o bralni pismenosti: Harry Potter in besednjak

V okviru konference SIRikt 2013 (Splet izobraževanja in raziskovanja z IKT), ki se je v mesecu maju odvijala v Kranjski Gori, sta avtorja Marjeta Doupona s Pedagoškega inštituta in Matej Horvat, dijak gimnazije Moste v okviru vabljenega predavanja predstavila projekt, ki združuje bralno pismenost in IKT. V prispevku z naslovom “Besedni zaklad in Harry Potter: IKT pri poučevanju branja” sta primerjala besednjak knjige Polkrvni princ (v prevodu Branka Gradišnika) in Solzice. Ugotovila sta, da ima Polkrvni princ okoli 10.054 nepregibanih besed, Solzice pa 2.942. Kljub temu je v Solzicah 1.038 besed, ki jih ni v Polkrvnem princu.

Pomanjkljiv besedni zaklad je namreč ena največjih ovir pri branju in učenju. Kljub temu se zdi, da šole tej težavi na splošno posvečajo premalo pozornosti. Mladostnik, katerega besedni zaklad pri 20 letih obsega 20.000 besed, se je v povprečju od svojega rojstva vsak dan naučil 2,7 besed oziroma 19 na teden, če pa njegov besednjak meri 50.000 besed,  pa to pomeni 6,8 besed na dan oziroma 48 besed na teden. SSKJ ima skoraj 100.000 besed, v Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika je 6.000 besed. Vse besede, ki jih poznamo, pa sploh niso v slovarju.

Človek besedišče najbolj pospešeno gradi med 8. in 12. letom. To je tudi čas za branje Harryja Potterja. Koliko besed mora otrok poznati, da ga lahko razume? Koliko jih mora poznati, da lahko prebere določeno knjigo za domače branje? Za besedo velja njena slovarska oblika ne glede na to, v koliko različnih oblik je pregibana. Poznavanje besed za razumevanje prebranega je le en del bralnih veščin, ki jih mora imeti bralec, vendar je pogoj, ki mora biti izpolnjen.

Povezave: predavanje in seznam besed iz obeh knjig

Marjeta Doupona, vodja raziskave PIRLS

Komentar

Vaš elektronski naslov ne bo objavljen. Zahtevana polja so označena z *