PISA pod drobnogledom – 3. del

Ljubljana, maj 2017

Predstavljamo vam serijo (vsega skupaj 6) krajših analiz podatkov, ki smo jih zbrali v okviru mednarodne raziskave PISA in ki postavljajo zbrane podatke v novo luč. Izhajali smo iz mesečnika PISA in focus, ki ga izdaja OECD, mednarodnim analizam pa smo dodali še analizo slovenskih podaktov.  V pričujoči številki Novičnika vam predstavljamo drugi dve izdaji. Prvi dve izdaji lahko preberete TUKAJ, drugi dve pa TUKAJ.

1. Ali domače naloge pomagajo odpravljati razlike v dosežkih?

Raziskava PISA 2012 glede bralne pismenosti petnajstletnikov in petnajstletnic v državah članicah OECD in državah partnericah ponuja naslednje zaključke:

  • Domače naloge dodeljujejo učitelji in učiteljice v vseh državah članicah OECD in državah partnericah.
  • Število ur, ki jih petnajstletniki in petnajstletnice namenijo domačim nalogam, se je med letoma 2003 in 2012 zmanjšalo.
  • Petnajstletniki in petnajstletnice iz ugodnejših socialnih, ekonomskih in kulturnih okolij ter šol namenijo domačim nalogam več časa od sovrstnikov in sovrstnic, ki prihajajo iz manj ugodnih socialnih, ekonomskih in kulturnih okolij ter šol.
  • Obstaja povezava med številom ur, ki jih petnajstletniki in petnajstletnice namenijo domačim nalogam, ter njihovim ekonomskim, socialnim in kulturnim statusom kot tudi povprečjem statusa učencev na njihovi šoli.
  • Čeprav se število ur, ki jih petnajstletniki in petnajstletnice namenijo domačim nalogam, pozitivno povezujejo z njihovimi matematičnimi dosežki, so za uspešnost izobraževalnih sistemov pomembnejši drugi dejavniki.

Celotno izdajo si lahko ogledate TUKAJ.

2. Koliko okoljsko ozaveščeni in odgovorni so petnajstletniki in petnajstletnice?

Petnajstletniki in petnajstletnice so na vprašanja, povezana z okoljskimi problemi in izzivi, odgovarjali v raziskavi PISA leta 2006 in leta 2009.

  • Vsak peti petnajstletnik ali petnajstletnica v državah članicah OECD je sposoben(a) prepoznati, razložiti in uporabiti naravoslovne koncepte, ki so povezani z okoljsko tematiko.
  • Večina petnajstletnikov in petnajstletnic v državah članicah OECD ima vsaj nekaj znanja o okoljskih problemih ter se zaveda nevarnosti zase ter za druge prebivalce in prebivalke svoje države.
  • Petnajstletniki in petnajstletnice dobijo večino informacij o okoljskih problemih v šoli.
  • Večina šol v državah članicah OECD ima okoljske vsebine vključene v predmete, kot sta na primer v geografija ali naravoslovje.
  • Dejavnosti za učenje o okolju šole pogosto izvajajo na prostem.
  • Razumevanje okoljskih problemov in uporaba pridobljenega znanja v šoli pri petnajstletnikih in petnajstletnicah krepita občutek odgovornosti do okolja.

Celotno izdajo si lahko ogledate TUKAJ.

Ana Marija Mežan in Ana Mlekuž