Inovativna pedagogika 1:1 v luči kompetenc 21. stoletja

Ljubljana, junij 2015

Pedagoški inštitut je bil v zadnjih dveh letih vključen v projekt Inovativna pedagogika 1:1 v luči kompetenc 21. stoletja. Namen tega projekta je bil – na osnovi splošnih in specifičnih kompetenc 21. stoletja, inovativnih pristopov poučevanja in učenja podprtih s sodobnimi e-storitvami in kakovostnimi e-vsebinami ter tehnologijami prihodnosti – razviti sistemske mehanizme in pedagoške strategije poučevanja in učenja, ki zagotavljajo uspešnejše vključevanje učencev iz ranljivih skupin ter jih preskusiti v pilotnih razredih.

Povezali smo razvojne inštitucije na področju vzgoje in izobraževanja s šolami, da bi skupaj spremljali uvajanje inovativnega poučevanja in učenja s tablicami v šolski prostor. Raziskovali smo, kakšen je vpliv sodobne tehnologije in sodobne pedagoške paradigme na učenje in poučevanje v šoli in izven le-te.

 

Glavni cilji projekta so bili:

  • zmanjšati digitalno ločnico ter pospeševati digitalno pravičnost in e-vključenost;
  • dvig kompetenc 21. stoletja dijakov in učiteljev (kritično mišljenje, ustvarjalnost, sposobnost reševanja problemov …);
  • izboljšati uspeh in konkurenčnost učencev (različnih ranljivih skupin);
  • razviti novo kulturo učenja in poučevanja, podprto s tehnologijo, kjer je učeči v središču (fleksibilnost, personalizacija …).

Projekt je trajal dve leti, vanj je bilo vključenih 400 učencev in dijakov ter 128 učiteljev na devetih slovenskih šolah. V projektu je poleg šol sodelovalo še pet inštitucij s področja vzgoje in izobraževanja (Zavod Antona Martina Slomška, Zavod RS za šolstvo, Pedagoški inštitut, Center za poklicno izobraževanje in Fakulteta za naravoslovje in matematiko – pedagoški center Maribor), ki so pomembno doprinesle k razvoju in izvedbi projekta. Vloga Pedagoškega inštituta v projektu je bila načrtovanje in izvedba spremljanja ter evalvacije projekta. V evalvacijo so bili vključeni vsi udeleženi v projektu, tako učenci, dijaki, kot tudi njihovi učitelji ter starši. Za zbiranje podatkov smo razvili 5 različnih vprašalnikov (za učence, dijake, učitelje OŠ, učitelje SŠ in starše), ki so zajemali različna področja projekta (stališča do projekta, IKT kompetence, kritično mišljenje, ustvarjalnost, sodelovanje, motivacijo za šolsko delo…). Vprašalnike smo vsem udeleženim v projektu dali v reševanje trikrat: pred začetkom projekta, ob koncu prvega leta izvajanja projekta ter ob koncu projekta. Poleg vprašalnika smo v evalvaciji projekta izvajali tudi skupinske intervjuje s celotnimi timi učiteljev na posamični šoli vključeni v projekt.

 

Glavne ugotovitve projekta:

  • Primerjava odgovorov učencev pred začetkom projekta in ob koncu projekta kaže na to, da učenci med poukom v času izvajanja projekta pogosteje povezujejo informacije iz različnih predmetnih področji ter pogosteje zbirajo informacije in samostojno iščejo odgovore.
  • Primerjava odgovorov učencev pred začetkom projekta in ob koncu projekta kaže na to, da učenci med poukom v času izvajanja projekta pogosteje poročajo o sodelovalnem učenju, pri katerem si skupine učencev snov razdelijo, vsaka skupina razišče del snovi in jo predstavi ostalim skupinam.
  • V primerjavi s podatki pred začetkom projekta ob koncu projekta večji odstotek učiteljev poroča da (se) skupaj s svojimi kolegi deli nove ideje o učinkovitih metodah učenja, pogovarja o kvaliteti dela učencev, njihovih izdelkih…, kritično razmišlja o praksi poučevanja in učenja na naši šoli, uradno hospitira pri kolegih učiteljih, skupaj s kolegi načrtuje pouk, se pripravlja na posamezne ure, s kolegi razpravlja o ocenah in dosežkih učencev z namenom izboljšanja poučevanja in sprejemanja strateških odločitev o spremembah načina poučevanja.
  • V primerjavi s podatki pred začetkom projekta ob koncu projekta večji odstotek učiteljev poroča da samostojno rešujejo in rešijo tehnične težave pri uporabi IKT, se z lahkoto učijo in naučijo uporabe novih tehnologij, uporablja IKT za prosti čas, uporablja IKT v poklicnem udejstvovanju, išče in raziskuje didaktično programsko opremo za svoje predmetno področje.
  • 77 % SŠ učiteljev vključenih v raziskavo se strinja, da je IKT del sodobnega pedagoškega procesa.
  • 73 % SŠ učiteljev vključenih v raziskavo se strinja, da uporaba IKT prispeva k samoizobraževalni kulturi učenca.
  • 70 % SŠ učiteljev vključenih v raziskavo meni, da je uvajanje inovativne pedagogike pripomoglo k ugledu njihove šole v javnosti.
  • 77 % OŠ učiteljev vključenih v raziskavo se strinja, da uporaba IKT olajša učenje.
  • 61 % OŠ učiteljev vključenih v raziskavo se strinja, da delo z IKT napravo učence bolj motivira za delo.
  • 93 % OŠ učiteljev vključenih v raziskavo se strinja, da je IKT del sodobnega pedagoškega procesa.
  • 87 % OŠ učiteljev vključenih v raziskavo se strinja, da uporaba IKT prispeva k samoizobraževalni kulturi učenca.
  • 82 % OŠ učiteljev vključenih v raziskavo meni, da je uvajanje inovativne pedagogike pripomoglo k ugledu njihove šole v javnosti.
  • 86 % staršev vključenih v raziskavo se strinja, da tablica njihovemu otroku omogoča dostop do več virov informacij.
  • 81 % staršev vključenih v raziskavo se strinja, da se je njihov otrok v okviru projekta veselil dela s tablico.
  • 70 % učencev vključenih v raziskavo se strinja, da jim uporaba tablice / naprave omogoča dostop do več virov informacij.
  • 20 % učencev vključenih v raziskavo se strinja, da so zaradi uporabe tablice / naprave sem izboljšali ocene pri posameznih predmetih.
  • 61 % učencev vključenih v raziskavo se strinja, da je pouk s tablico bolj zanimiv.
  • 13 % dijakov vključenih v raziskavo se strinja, da so zaradi uporabe tablice med poukom izboljšali ocene pri nekaterih predmetih.
  • 28 % dijakov vključenih v raziskavo se strinja, da so zaradi uporabe tablice med poukom več sodelovali z drugimi sošolci in učitelji.

dr. Tina Rutar Leban, vodja projekta na Pedagoškem inštitutu

Komentar

Vaš elektronski naslov ne bo objavljen. Zahtevana polja so označena z *