Začenja se Teden vseživljenjskega učenja

TVUPedagoški inštitut sodeluje v Tednu vseživljenjskega učenja, ki je najvidnejša promocijska kampanja na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji. Z njim opozarjamo na vseprisotnost pa tudi pomembnost učenja – v vseh življenjskih obdobjih in za vse vloge, ki jih posameznik v svojem življenju prevzema. Vsi, ki projekt soustvarjamo, prispevamo k udejanjanju slogana ‘Slovenija, učeča se dežela’

Teden vseživljenjskega učenja poteka od 12. do 21. maja, Pedagoški inštitut pa v tem sklopu organizira dve prireditvi, in sicer PI pogovore z naslovom Učinkovitost dodatne strokovne pomoči za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, ki bodo potekali 17.5. ob 17.00 v Trubarjevi hiši literature, ter predstavitev projekta ROKA V ROKI z naslovom Socialno, čustveno in medkulturno učenje ter njegov pomen v šoli, ki bo potekala v petek, 19.5. ob 14.00 v prostorjih javnega zavoda Cene Štupar. Vse ostale delavnice v okviru TVU pa najdete v posebni brošuri.

Pedagoški inštitut pa bo s stojnico sodeloval tudi na Paradi učenja, ki bo potekala v sredo, 17.5., od 10.00 do 17.00 na Kongresnem trgu.

Vabljeni k obisku!

 

V Arsovem forumu o Digitalni knjižnici Pedagoškega inštituta

V začetku maja sta prof. dr. Igor Ž. Žagar (direktor Pedagoškega inštituta ter glavni in odgovrni urednik Digitalne knjižnice Pedagoškega inštituta) ter izr. prof. dr. Jonatan Vinkler (pomočnik glavnega in odgovornega urednika Digitalne knjižnice Pedagoškega inštituta) predstavljala Digitalno knjižnico Pedagoškega inštituta ter spregovorila o izzivih izdajanja e-knjig, posebej o Trubarjevih Zbranih delih (pri njih od izzida 6. dela l.2011 do projekta s finančno podporo JAK do l.2018 cca. 7000 eur letno), o njihovih štirih zbirkah, nenazadnje pa o razliki med branjem strokovne in leposlovne literaturo na tiskani in ekranski platformi.

Vabljeni k poslušanju oddaje na tej povezavi: https://ars.rtvslo.si/2017/04/arsov-forum-102/

Poročilo o mednarodni delavnici Women’s Network, ECREA

Na Pedagoškem inštitutu se je 11. in 12. aprila 2017 odvijala mednarodna delavnica mreže Women’s Network, ki deluje v okviru organizacije ECREA (European Communication Research and Education Association). Udeleženke s Finske, iz Turčije in Slovenije so svoje srečanje osredinile okrog dveh točk programa: izvedbo posveta in dodelavo načrtov za sodelovanje v prihodnosti. Krovna tema posveta je bila komunikacija v razredu s posebnim ozirom na spol, migracije in interakcije (angl. naslov: “Communication in the Classroom: Gender, Migration and Interaction”). V tem okviru so udeleženke identificirale in tematizirale nekaj relevantnih vidikov komunikacije v razredu, ki v končni fazi tudi pomembno vplivajo na izid vzgojno-izobraževalnih procesov, saj denimo prozodične značilnosti posameznega učitelja oziroma učiteljice vplivajo na dojemanje informacij, ki so ustno posredovane. Preko koncepta prikritega kurikula so bili izpostavljeni ospoljeni vidiki komunikacije in spolno specifična interakcija z učenci oziroma učenkami pri organizaciji vsakdanjega življenja. V tem kontekstu je bil analizirana tudi možnost drugačno koncipirane enakosti med spoloma v izobraževanju, ki bi segala onstran meritokratskih načel in osredotočanja na dosežke. Pomemben vidik zastavljene problematike je bil izpostavljen v predstavitvi študije o komunikaciji med turškimi učitelji oziroma učiteljicami in sirskimi begunskimi otroki v razredu in zunaj njega.

Drugi del srečanje je bil namenjen dogovorom o organizaciji skupne sekcije na podobno temo na prihodnji konferenci ECREA 2018 (kot je že bilo storjeno leta 2012 in 2016) in o možnostih priprave skupne monografije v skladu z enim od glavnih ciljev Women’s Network, ki je razvoj interdisciplinarnega sodelovanja med znanstvenicami ter raziskovanja položaja žensk v raziskovanju v Evropi ob identifikaciji razlik, slabosti, prednosti ter dobrih in slabih praks.

Organizacijski odbor posveta so sestavljale: dr. Valerija Vendramin, Pedagoški inštitut, kot predsednica Women’s Network ECREA, ter podpredsednici dr. Teija Waaramaa, Faculty of Communication Sciences, University of Tampere, Tampere, Finska, in dr. Tülay Atay-Avşar, Mustafa Kemal University, Faculty of Communication, Antakya, Hatay, Turčija.

kolazdr. Valerija Vendramin, Pedagoški inštitut

Metodološko srečanje: TIMSS in PISA za razvoj nacionalnih politik

Pedagoški inštitut je februarja organiziral metodološko srečanje z naslovom TIMSS in PISA za razvoj nacionalnih politik (program srečanja). Konec leta 2016 so bili namreč sproščeni mednarodni rezultati dveh mednarodnih raziskav, v katerih je sodelovala tudi Slovenija, in sicer IEA TIMSS ter OECD PISA. Prva se osredotoča na matematično in naravoslovno pismenost učencev 4. in 8. razreda ter dijake zaključnih gimnazijskih letnikov, druga pa na matematične, naravoslovne in bralne kompetence 15-letnikov. Obe raziskavi, poleg merjenja kognitivnih dosežkov učencev in dijakov, vključujeta tudi številne druge dejavnike in kontekste.

Na srečanju so bile predstavljene razlike med omenjenima raziskavama. V prvem delu so se prisotni in dva tuja predavatelja, dr. David Rutkowsky ter dr. Leslie Rutkowsky (oba z Univerze v Oslu) osredotočili na razlike med cilji teh dveh raziskav in opozorili, na kaj moramo pri uporabi rezultatov za evalvacijo šolskega sistema ali politik biti posebej pozorni. V metodološki predstavitvi so bili predstavljeni številni metodološki izzivi primerjalnih raziskav na velikih vzorcih ter, pri interpretaciji rezultatov ali uporabi le-teh v razvoju politik, pogosto napačno razumljena komponenta kavzalnosti. Srečanje pa je bilo zaključeno s predstavitvijo rezultatov nekaterih analiz TIMSS in PISA (motivacija, razlike med spoloma, trendi in ozadenjski dejavniki kognitivnih dosežkov).

 kolaz_metodolosko srecanje_2

 

Izšli novi številki Šolskega polja

Izšli sta dve novi številki Šolskega polja, prva na temo socialnega in čustvenega učenja in poučevanja, druga pa na temo mednarodne raziskave IEA ICILS o računalniški pismenosti.

Obe številki sta dostopni na spletni strani Pedagoškega inštituta:

Vabljeni k branju!

Pedagoški inštitut skupaj s SLODRE organiziral 1. nacionalno znanstveno konferenco “Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes?”

Pedagoški inštitut je v sodelovanju s Slovenskim društvom raziskovalcev na področju edukacije organiziral prvo nacionalno konferenco z naslovom ‘Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes?’, ki je potekala v torek, 27. septembra 2016, v prostorih Fakultete za računalništvo in informatiko ter Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo (Večna pot 113, Ljubljana). Osnovni cilj nacionalne konference je bil diseminacija rezultatov raziskav ter izmenjava izkušenj, identifikacija ključnih problemov, izzivov in ovir v vzgoji in izobraževanju ter spodbujanje in razvoj raziskovanja nasploh.

Poleg tega je na konferenci komisija za priznanja in nagrade Pedagoškega inštituta v sodelovanju z društvom SLODRE, Priznanje za izjemne dosežke na področju raziskovanja vzgoje in izobraževanja za leto 2016 podelila  prof. dr. Jurki Lepičnik Vodopivec s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem.

Fotografije z dogodka objavljene na spletni strani konference v zavihku Galerija, hkrati pa vas že vabimo na 2. nacionalno znanstveno konferenco, ki bo predvidoma 26. septembra 2017.

Objavljeni posnetki z znanstvenih simpozijev na temo begunske krize

Pedagoški inštitut, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU ter Mirovni inštitut so v iztekajočem se letu 2016 organizirali tri znanstvene simpozije, na katerem so vodilni domači strokovnjaki s področja sociologije, prava, ekonomije, filozofije kriminologije, zgodovine, geografije, politologije ter edukacije predstavili različne vidike razsežnosti migracij in begunstva. Glavno sporočilo simpozija je, da “begunska kriza” in odzivi nanjo nista nova pojava, temveč skozi zgodovino že videna in doživeta. Prav zaradi tega je nepripravljenost slovenske kot tudi evropske politike na sedanje migracijske premike toliko bolj zaskrbljujoča, saj je s svojim odzivom na “begunsko krizo” postala del problema kot rešitve.

Obveščamo vas, da so gradiva in posnetki z vseh treh simpozijev dostopni na spletu:

Vabljeni k branju in ogledu posnetkov!

“BEGUNSKA KRIZA” OSREDNJA TEMA ZNANSTVENEGA SIMPOZIJA

Pedagoški inštitut, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU ter Mirovni inštitut so organizirali znanstveni simpozij z naslovom Kako misliti “begunsko krizo”, na katerem so vodilni domači strokovnjaki s področja sociologije, prava, ekonomije, filozofije kriminologije, zgodovine, geografije ter edukacije predstavili različne vidike razsežnosti migracij in begunstva. Glavno sporočilo simpozija je, da “begunska kriza” in odzivi nanjo nista nova pojava, temveč skozi zgodovino že videna in doživeta. Prav zaradi tega je nepripravljenost slovenske kot tudi evropske politike na sedanje migracijske premike toliko bolj zaskrbljujoča, saj je s svojim odzivom na “begunsko krizo” postala del problema kot rešitve.

(Ljubljana, 12. januar 2016) Pedagoški inštitut, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU ter Mirovni inštitut so danes v Atriju ZRC SAZU organizirali znanstveni simpozij »Kako misliti “begunsko krizo”«. Pred več kot 100 udeleženci se je predstavilo 13 slovenskih strokovnjakov z različnih področij (sociologija, jezikoslovje, pravo, ekonomija, filozofija, kriminologija, zgodovina, geografija, jezikoslovje ter edukacija), ki so “begunsko krizo” in migracije osvetlili vsak s svojega zornega kota in predstavili različne razsežnosti tega družbenega fenomena. Za organizacijo simpozija so se inštituti odločili, ker je “begunska kriza” eden najpomembnejših dogodkov v Evropi, ki so zaznamovali leto 2015, saj je postavila pod vprašaj nekatere izmed skupnih temeljev migracijske in azilne politike EU ter v ospredje postavila nekatera izmed vprašanj migracij ter varovanja človekovih pravic, ki so bila do sedaj v veliki meri zanemarjena.

Simpozij se je začel z zgodovinskim pregledom begunskega vprašanja in njegovega (pravnega) reševanja skozi zgodovino. Nadaljeval se je s prispevkom o razvoju (medijskega) govora o beguncih od začetka devetdesetih let, preko preloma tisočletja vse do današnje globalne “begunske krize” ter s prispevkom o medijatizaciji migracij, kjer mediji postajajo prostor za reprodukcijo idej in ideologij etablirane politične in ekonomske elite. Na simpoziju so se strokovnjaki dotaknili tudi demografskih in gospodarskih učinkov “begunske krize” ter vprašanja, kako razumeti vzroke za migracije v kontekstu slovenske realnosti upravljanja velikega števila ljudi, ki so v tranzitu. Prav tako so predavatelji poskušali razložiti, kako razumeti preobrat v aktualni geografiji migracij iz osrednjega Sredozemlja na njegov vzhodni obod, kakšne so politike odzivanja na “begunsko krizo” v luči načela pravne države ter kako je bila prvotno humanitarna kriza pretvorjena v varnostno grožnjo. Na simpoziju so strokovnjaki posebno pozornost namenili tudi vprašanjem beguncev in avtoritarnosti, ali “begunska kriza” sploh obstaja ali je to zgolj kriza obstoječega post-demokratičnega sistema, kako naj vključimo učence begunce v slovenski šolski sistem ter kako sta povezani etika in politika begunstva ter migracij.

Na znanstvenem simpoziju so s prispevki sodelovali: dr. Petra Svoljšak (Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU), dr. Igor Ž. Žagar (Pedagoški inštitut), dr. Mojca Pajnik (Mirovni inštitut), dr. Jože Mencinger (Pravna fakulteta, UL), dr. Marina Lukšič Hacin (ISIM ZRC SAZU), dr. Damir Josipovič (Inštitut za narodnostna vprašanja), dr. Neža Kogovšek Šalamon (Mirovni inštitut), dr. Aleš Bučar Ručman (Fakulteta za varnostne vede, UM), dr. Srečo Dragoš (Fakulteta za socialno delo), dr. Darij Zadnikar (Pedagoška fakulteta), dr. Marijanca Ajša Vižintin (ISIM ZRC SAZU) in dr. Friderik Klampfer (Filozofska fakulteta, UM).

Član organizacijskega odbora simpozija, dr. Mitja Sardoč (Pedagoški inštitut), o znanstvenem simpoziju pravi: »Znanstveni simpozij Kako misliti “begunsko krizo” je v ospredje postavil interdisciplinarno naravo te problematike. Z njegovo izvedbo smo želeli opozoriti na številne teoretične kot tudi praktične probleme, napetosti in izzive, ki jih odpirajo različna vprašanja povezana z “begunsko krizo” in migracijami nasploh. Pozitiven odziv udeležencev simpozija kot tudi veliko število prijavljenih potrjuje, da je vprašanje kako misliti (in razumeti) “begunsko krizo” še kako pomembno in aktualno.«

Gradiva s simpozija so dostopna TUKAJ.

Dodatne informacije:

Ana Mlekuž, Pedagoški inštitut (01 420 12 51; ana.mlekuz@pei.si)

Izid jubilejne številke Šolskega polja

Pedagoški inštitut, najstarejša znanstveno-raziskovalna inštitucija na področju izobraževanja, v letu 2015 praznuje 50. obletnico svojega delovanja. Konec novembra je v ta namen izšla tudi jubilejna številka Šolskega polja, s katero se Pedagoški inštitut bliža koncu praznovanja visokega jubileja. Zadnja številka te znanstvene revije tako zajema pregled dela Pedagoškega inštituta po področjih raziskovanja, v katerem sodelavci Pedagoškega inštituta pišejo o svojem delu in iščejo povezave z delom svojih kolegov.

Konec novembra je izšla jubilejna številka Šolskega polja, znanstvene revije za teorijo ter raziskave vzgoje in izobraževanja z mednarodnim uredniškim odborom, ki obeležuje 50. obletnico delovanja Pedagoškega inštituta, ki je kot najstarejša raziskovalna institucija v Sloveniji na področju izobraževanja v 50-ih letih svojega delovanja močno prispeval k razvoju znanosti na tem področju. Šolsko polje objavlja znanstvene in strokovne članke s širšega področja vzgoje in izobraževanja ter edukacijskih raziskav (filozofija vzgoje, sociologija izobraževanja, uporabna epistemologija, razvojna psihologija, pedagogika, andragogika, pedagoška metodologija itd.), pregledne članke z omenjenih področij ter recenzije tako domačih kot tujih monografij s področja vzgoje in izobraževanja.

Zadnja številka zajema znanstvene članke sodelavcev Pedagoškega inštituta , ki so pomembno vplivali na delovanje in prepoznavnost samega Inštituta v zadnjih letih. Darko Štrajn tako piše o edukaciji med utilitarnostjo in kritičnimi teorijami, kjer zapiše, da za profil edukacijskih ved niso določujoče samo »notranje znanstvene« determinante, ampak tudi razsežnosti, ki jih elaborira refleksivni pristop, ki se sprašuje o dispozitivu, v katerem potekajo pedagoški procesi in konstruiranje sistemov, ki te dejavnosti omogočajo. Število naslovov kritičnih publikacij kaže, da se kritike neoliberalizma in komplementarnih ideologij na področju edukacijskega raziskovanja krepijo.

Glavni urednik Šolskega polja, Marjan Šimenc o pričujoči številki šolskega polja pravi: »Sodelavci inštituta pišejo o svojem dosedanjem delu in iščejo povezave ter rdeče niti tako v njem kot z delom svojih kolegov ali pa predstavljajo svoja najnovejša raziskovanja, delo pa v obeh primerih vodi želja, da se iz različnih perspektiv oblikuje podoba, ki bi lahko bila slika skupnega dela na inštituciji, ki so ji posvetili svoje intelektualne energije«.

Odziv Pedagoškega inštituta na poročilo tehnične misije Mednarodnega denarnega sklada (IMF)

Pedagoški inštitut se odziva na poročilo tehnične misije Mednarodnega denarnega sklada (IMF), v katerem le-ta predlaga različne ukrepe na področju varčevanja v slovenskem šolskem sistemu, ki med drugim vključujejo tudi povečanje števila učencev na učitelja in optimizacijo mreže šol. Poročilo izpostavlja še relativno visok delež BDP-ja, ki ga Slovenija vlaga v izobraževanje (tj. 4. najvišji delež med članicami EU), povečevanje zaposlovanja v izobraževanju od leta 2000 naprej kljub zmanjšanju števila učencev ter veliko število majhnih šol.

Na Pedagoškem inštitutu v prvi vrsti ocenjujemo, da poročilo IMF predlagane ukrepe utemeljuje na načelu učinkovitosti (efficiency), ob tem pa ob strani pušča načeli uspešnosti doseganja (nacionalnih) izobraževalnih ciljev (effectiveness) in pravičnosti (equity). Ker je načelo pravičnosti v slovenskih strateških dokumentih (npr. Beli knjigi, 2011) močno poudarjeno, (ne)komplementarnost načel učinkovitosti in pravičnosti pa ostaja odprto edukacijsko znanstveno relevantno vprašanje, je treba ukrepe mednarodnih institucij, ki temeljijo zgolj na načelu učinkovitosti, v nacionalnem izobraževalnem prostoru še posebej skrbno presojati ter s tem zagotoviti uresničevanje nacionalnih ciljev ter suveren razvoj nacionalnega izobraževalnega sistema v prihodnje.

V ta namen smo na Pedagoškem inštitutu poročilo tudi pregledali in ocenjujemo, da so ugotovitve v poročilu osnovane na podlagi kumulativnih podatkov o sistemu vzgoje in izobraževanja v več časovnih točkah, ki pri interpretaciji ne upoštevajo morebitnih (vsebinsko) strukturnih sprememb, ki so bile v Sloveniji zasnovane in implementirane v tem času. V Sloveniji smo tako v prvih letih novega tisočletja postopno uvajali devetletko, zato je torej potrebno razumeti povečevanje števila učiteljev v tem obdobju (2000 do 2008) v luči te reforme, ki je s seboj prinesla dodatno leto šolanja (z dvema učiteljema v prvem razredu), zgodnejše uvajanje tujih jezikov, diferenciacijo v manjše učne skupine, izbirne predmete, vključevanje otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke, itd. Opazen je bil tudi velik porast vključenosti otrok v podaljšano bivanje, poleg tega pa je potrebno poudariti, da število učencev v zadnjih letih ponovno narašča. Izpostaviti želimo tudi, da poročilo samo navaja, da je povprečno razmerje učenec-učitelj ter povprečna velikost razreda v Sloveniji skladna z EU povprečjem.

Slovenski šolski sistem je specifičen tudi v geografski razpršenosti (razmeroma majhnih) šol, ki vsekakor pripomore k družbenemu ohranjanju in razvoju določenih odrinjenih geografskih območij. Razprave in raziskave o velikosti šol se v glavnem vrtijo okrog dveh med seboj povezanih tem – s kakovostjo šole ter z ekonomsko učinkovitostjo (glej pregled v Ares Abalde, 2014). Tudi v poročilih mednarodnih raziskav so objavljene analize o odnosu med velikostjo šole ter dosežki učencev oziroma klimo na šoli (npr. OECD, 2013). Najdoslednejša ugotovitev pregleda raziskav (Ares Abalde, 2014) je bila, da ne obstaja nekakšna univerzalna velikost šole, ki bi bila optimalna v vseh kontekstih. V nekaterih primerih združevanje oziroma zapiranje šol lahko vodi v večjo kakovost in ekonomsko učinkovitost, v nekaterih pa tak ukrep ni mogoč (predvsem zaradi odročnosti šol). Namesto zapiranja šol obstajajo alternativne oblike organizacije dela na manjših, odročnejših šolah (npr. klastri šol, uporaba informacijske tehnologije). Spremembe v politiki velikosti šol morajo biti izpeljane v odprtem in transparentnem procesu, v katerem sodeluje tudi skupnost in v kateri so jasno predstavljeni argumenti za spremembo v strukturi šole (ibid.). Tako torej ni mogoče reči, da so vse šole, ki imajo manj kot 200 učencev, premajhne, pač pa je potrebno pri tem upoštevati celo vrsto dejavnikov (lokacija šole; socialno ekonomski status družin; vloga šole v skupnosti) in v proces zelo aktivno vključiti lokalno skupnost. Pri tem se je potrebno zavedati, da je meja 200 učencev pravzaprav zelo arbitrarna.

Kot lahko vidimo, primerjave kumulativnih podatkov z drugimi državami lahko le nakažejo področja, kjer bi lahko razmišljali o spremembah, poleg tega so v poročilu dana zgolj priporočila normativne narave. Priporočila ne nakažejo procesa prehoda iz sedanjega v priporočeno stanje, še manj pa lahko iz tovrstnih primerjav sklepamo na potencialne posledice kakršnihkoli sprememb, saj nimamo podatkov o vzročnosti povezav v ugotovljenih primerjavah. Preden dosežemo (varčevalne) spremembe, za katere bomo lahko gotovi, da ne bodo negativno vplivale na (kognitivne in nekognitivne) izobraževalne rezultate, je potreben dolgoročnejši proces razprav v okviru države.

Na Pedagoškem inštitutu vsekakor podpiramo razpravo o kakovosti slovenskega izobraževanja in o tem, kaj lahko izboljšamo na podlagi številnih podatkov, ki jih o izobraževalnem sistemu in njegovih vidikih imamo. Prepričani smo, da imamo v Sloveniji dovolj notranjih virov, da izvajamo avtonomni premislek o pomenu in razvoju izobraževanja ter organizaciji izobraževalnega sistema ter razvoj usmerjamo v skladu z nacionalnimi cilji. Pa vendar je potrebno razumeti, da nam bodo priporočila in smernice oblikovali drugi, če v tem procesu ne bomo aktivni.

Za Pedagoški inštitut:
Eva Klemenčič, Ana Mlekuž, dr. Mojca Štraus, dr. Urška Štremfel, dr. Maša Vidmar

VIRI:

Ares Abalde, M. (2014), “School Size Policies: A Literature Review”, OECD Education Working Papers, No. 106, OECD Publishing. http://dx.doi.org/10.1787/5jxt472ddkjl-en

OECD (2013). PISA 2012 Results: What Makes Schools Successful? Resources, Policies and Practices (Volume IV), PISA , OECD Publishing. http://www.oecd.org/pisa/keyfindings/pisa-2012-results-volume-IV.pdf

Več informacij:
Ana Mlekuž
Elektronski naslov: ana.mlekuz@pei.si
Telefonska številka: 01 420 12 51