Objava lestvice šol po dosežkih pri NPZ

april, 2014

Pred časom smo lahko v številnih medijih zasledili lestvico ˝najuspešnejših˝ osnovnih šol, pripravljeno na osnovi dosežkov učenk in učencev na nacionalnem preverjanju znanja (v nadaljevanju NPZ). Na prvi pogled se zdi, da je s tem javnosti omogočen dostop do informacij o kakovosti učenja in poučevanja na slovenskih osnovnih šolah in da so staršem šoloobveznih otrok ponujeni podatki, s katerimi si lahko pomagajo pri odločanju o šolanju svojega otroka. Vendar je objava te lestvice problematična zaradi umanjkanja pomembnih dodatnih podatkov, ki bi jih potrebovali, da bi lahko presojali o povezanosti med mestom posamezne šole na objavljeni lestvici in kakovostjo dela na tej šoli.

Sicer je na spletni strani, kjer so lestvice objavljene (sole.almamater.si), zapisano, da lestvica ne upošteva vseh »faktorjev kvalitete« in da torej gre le »za najuspešnejše osnovne šole na nacionalnem preverjanju znanja po podatkih, ki jih je posredoval Državni izpitni center«. Problematičnost objave je v tem, da lestvica ne upošteva niti enega od »faktorjev kvalitete«. Nasprotno, v lestvico je vgrajena predpostavka, da lahko že iz samega vrstnega seznama šol po dosežkih pri NPZ celo sklepamo o »faktorjih kvalitete« na šoli, ki so pripeljali do rezultata na lestvici. To seveda ne drži. Kakovostno poučevanje in učenje na posamezni šoli je splet kompleksnega sistema dejavnikov in okoliščin, od katerih mnoge težko prepoznamo, če pa jih že prepoznamo, jih mnoge z zbiranjem kvantitativnih podatkov težko zaznamo oz. izmerimo. Informacije o povprečnih dosežkih šol pri NPZ (ali katerikoli drugi povzetki posameznih informacij o šolah) ne morejo ponuditi celostne informacije o kakovosti učenja in poučevanja oziroma so lahko glede tega celo precej zavajajoče.

Seveda je mogoče, da višji dosežki na lestvici NPZ izhajajo iz kakovostnejšega dela na šoli, vendar pa to nikakor ni edini pomemben dejavnik, ki vpliva na dosežek pri NPZ. Na dosežke učenk in učencev pri NPZ (in druge izkaze njihovega znanja) vpliva vrsta dejavnikov iz njihovega šolskega in domačega okolja vključno z dejavniki, ki izhajajo iz njihovih mnenj in stališč. Šole tako delujejo v različnih okoliščinah, zato je nemogoče iz enega ali nekaj podatkov o šoli sklepati na kakovost procesov, ki so pripeljali do rezultata na lestvici. Za razliko od NPZ mednarodne raziskave v izobraževanju, ki jih izvajamo na Pedagoškem inštitutu, poleg preverjanja znanja (ali pismenosti) zbirajo dodatne podatke o dejavnikih, s katerimi poskušamo pojasniti razlike v dosežkih učenk in učencev. Iz teh raziskav ugotavljamo, da so razlike v dosežkih učenk in učencev (merjene s standardno deviacijo) znotraj šol večje od razlik med šolami (kar sicer velja tudi za dosežke pri NPZ). Ugotovljeno je tudi, da je povezanost med dosežki in dejavniki iz domačega okolja učenk in učencev pogosto močnejša od povezanosti med dosežki in dejavniki iz šolskega okolja. Z drugimi besedami to pomeni, da se razlike med šolami (glede kakovosti dela ali glede katerih drugih podatkov) povezujejo le z manjšim deležem razlik v dosežkih in da se večji deleži razlik v dosežkih povezujejo z razlikami v karakteristikah samih učenk in učencev znotraj šol.

To seveda ne pomeni, da šole le malo prispevajo h kakovosti znanja učenk in učencev. Pomeni pa, da se šole v Sloveniji v podatkih, ki so zbrani v raziskavah, ne razlikujejo toliko, da bi te razlike »preglasile« razlike med učenkami in učenci glede značilnosti, ki izhajajo iz njihovega domačega okolja. To pa je, veliko bolj kot rang šole na lestvici dosežkov pri NPZ, relevanten podatek pri tistem delu odločanja o šolanju in zagotavljanju kakovostne izobrazbe svojemu otroku, na katerega starši lahko vplivajo.

dr. Mojca Štraus, direktorica Pedagoškega inštituta

Komentar

Vaš elektronski naslov ne bo objavljen. Zahtevana polja so označena z *