Kaj je pokazala Mednarodna raziskava državljanske vzgoje in izobraževanja ICCS 2009?

Ljubljana, april 2014

V Sloveniji je leta 2009 potekala Mednarodna raziskava državljanske vzgoje in izobraževanja (ICCS 2009), ki je preverjala državljansko vednost učencev. V Sloveniji je v raziskavi sodelovalo približno 3.000 učencev 8. in 9. razreda na 163 vzorčenih osnovnih šolah, poleg Slovenije pa je v raziskavi sodelovalo še 37 drugih držav. V Sloveniji je bilo v raziskavo vključenih tudi približno 2800 učiteljev vzorčenih učencev ter 158 ravnateljic in ravnateljev na vzorčenih šolah. Slovenski učenci so izkazali nadpovprečno državljansko vednost glede na rezultate učencev iz ostalih sodelujočih držav.

 

O raziskavi: 

Mednarodna raziskava državljanske vzgoje in izobraževanja – ICCS 2009 (International Civic and Citizenship Study)

Sodelujoče države: Avstrija, Belgija (flamski del), Bolgarija, Čile, Kitajski Tajpej, Kolumbija, Ciper, Češka, Danska, Dominikanska republika, Anglija, Estonija, Finska, Grčija, Gvatemala, Hong Kong SAR, Indonezija, Irska, Italija, Koreja, Latvija, Lihtenštajn, Litva, Luksemburg, Malta, Mehika, Nizozemska, Nova Zelandija, Norveška, Paragvaj, Poljska, Ruska federacija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Švica, Tajska

Ciljna populacija: učenci v 8. razredu pod pogojem, da  so bili v povprečju stari vsaj 13,5 let (države, ki so sodelovale v raziskavi Cived 1999, so poleg te populacije vzorčile še leto starejše učence, da so lahko izvedle primerjavo med dosežki učencev v obeh raziskavah)

Cilj raziskave: raziskati, kako države pripravljajo svoje učence na vlogo odgovornih državljanov

Povprečni dosežki učencev na področju državljanske vednosti so na mednarodni ravni segali  od 380 točk (Dominikanska republika) do 576 točk (Finska). Slovenski učenci v 8. razredu so v povprečju dosegli 516 točk, kar je statistično pomembno nad mednarodnim povprečjem, ki je bilo postavljeno na vrednost 500. Države, ki so glede na povprečni rezultat učencev podobne Sloveniji, so: Estonija, Anglija, Nova Zelandija, Norveška, Belgija in Češka. Države, katerih učenci so bili glede na vednost o državljanstvu najbolj uspešni in so v povprečju dosegli več kot 550 točk, pa so Finska, Danska, Koreja in Kitajski Tajpej. V večini sodelujočih držav so učenke dosegle statistično pomembno boljši rezultat kot učenci. Na mednarodni ravni je razlika med dosežkom fantov in deklet 22 točk v prid dekletom, v Sloveniji pa je ta razlika 30 točk, saj so dekleta v povprečju dosegla 531 točk, fantje pa 501 točko.

Raziskava je pokazala, da imajo vsi slovenski učenci razmeroma dobro znanje, saj le 9 % učencev ne dosega prve ravni državljanske vednosti, medtem ko je v mednarodnem merilu takih učencev 16 %. Prvo zahtevnostno raven je doseglo 25 % slovenskih učencev (mednarodno povprečje je 26 %). Največ slovenskih učencev, 36 %,  pa je doseglo 2. zahtevnostno raven državljanske vednosti (mednarodno povprečje je 31 %). V državah z višjimi povprečnimi dosežki od Slovenije največ učencev dosega 3. (najvišjo) zahtevnostno raven državljanske vednosti – v Sloveniji je takih učencev 30 % (mednarodno povprečje je 28 %). Za primerjavo naj zapišemo, da je v treh najvišje uvrščenih državah 3. zahtevnostno raven dosegla več kot polovica vzorčenih učencev.

Osemnajst držav, ki je sodelovalo v raziskavi ICCS leta 2009, je sodelovalo tudi v raziskavi državljanske vednosti leta 1999 (raziskava CIVED). Da bi lahko naredili primerjavo, je bilo v preizkus v letu 2009 vključenih tudi 17 vprašanj iz leta 1999. Primerjava med državami je pokazala, da se je v 8 državah[i] državljanska vednost statistično pomembno zmanjšala, v 7 državah[ii] pa ni prišlo do statistično pomembnih razlik v državljanski vednosti. Slovenija je bila edina država, v kateri se je državljanska vednost od leta 1999 do leta 2009 statistično pomembno povečala. To izboljšanje lahko pripišemo pozitivnim spremembam na področju državljanskega izobraževanja, kot so različne konference, seminarji za učitelje, obilica novih strokovnih in didaktičnih gradiv ipd.

V okviru raziskave pa smo poleg državljanske vednosti analizirali tudi stališča, dojemanja in ravnanje učencev v povezavi z državljanstvom. V splošnem so učenci izkazali večji interes za notranjo politiko in domača družbena vprašanja kot za zunanjo politiko in mednarodna družbeno-politična vprašanja. Poleg tega je večina učencev izkazala strinjanje z demokratičnimi vrednotami, enakopravnostjo spolov in z zagotavljanjem enakih pravic etničnim skupinam ter priseljencem. V mednarodnem povprečju kar 75 % učencev izkazuje visoko zaupanje šolam, v Sloveniji pa je odstotek učencev, ki izkazujejo visoko zaupanje šolam malo nižji, in sicer 66 %. Bolj kot šolam slovenski učenci zaupajo sodiščem (72 % učencev) in ljudem na sploh (71 % učencev). V večini držav (tudi v Sloveniji) so učenci izkazali najmanjšo stopnjo zaupanja političnim strankam. V povprečju več kot polovica vključenih učencev nima strankarskih preferenc (52 %). Podobna slika je tudi v Sloveniji, kjer kar 61 % učencev nima strankarskih preferenc, kar je statistično pomembno večji odstotek od mednarodnega povprečja. Približno 80 % vseh vključenih učencev je prepričanih, da se bo v odraslosti udeleževalo državnih volitev (v Sloveniji 81 %), manj pa jih meni, da se bodo v politiko vključevali aktivno (npr. se včlaniti v politično stranko ali kandidirati na volitvah).

Poleg ozadenjskega vprašalnika in preizkusa državljanske vednosti so slovenski učenci reševali tudi Evropski modul, ki se je predvsem osredotočal na evropsko državljanstvo in identiteto, medkulturne odnose v Evropi, prosto gibanje evropskih državljanov, evropske politike, institucije in participacijo ter na učenje evropskih jezikov. Večina vključenih učencev je izkazala zavest o evropski identiteti in podporo evropski harmonizaciji politik. Učenci so tudi izrazili pozitivni odnos do medkulturnih odnosov, enakopravnosti za etnične in rasne skupine ter priseljence, poleg tega pa so podprli tudi pravico do prostega gibanja evropskih državljanov znotraj Evropske unije.

Naslednji cikel raziskave državljanske vzgoje bo potekal leta 2016, zato se na Pedagoškem inštitutu že aktivno pripravljamo na izvedbo. Nov cikel raziskave bo omogočil spremljanje trendov v državljanski vednosti in tako pomagal državam, da se odzovejo na nove izzive v izobraževanju mladih po svetu v času, ko se konteksti demokracije in aktivnega državljanstva neprestano spreminjajo.

Ana Mlekuž, Data manager raziskave

dr. Marjan Šimenc, nacionalni koordinator raziskave

 

Viri:

Sardoč, Mitja, Šimenc, Marjan, Mlekuž, Ana (2014). Nacionalno poročilo mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja ICCS 2009 (pred objavo).

Schulz, Wolfram idr. (2010). ICCS 2009 International Report: Civic Knowledge, Attitudes and Engagement Among Lower-secondary School Students in 38 Countries. Amsterdam: IEA.

Kerr, David idr. (2010). ICCS 2009 European Report: Civic Knowledge, Attitudes and Engagement among Lower-secondary Students in 24 European Countries. Amsterdam: IEA.


[i] Kolumbija, Norveška, Grčija, Poljska, Slovaška, Češka, Bolgarija, Anglija

[ii] Finska, Estonija, Čile, Litva, Italija, Latvija, Švica (nemški del), Švedska

Komentar

Vaš elektronski naslov ne bo objavljen. Zahtevana polja so označena z *