“BEGUNSKA KRIZA” OSREDNJA TEMA ZNANSTVENEGA SIMPOZIJA

Pedagoški inštitut, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU ter Mirovni inštitut so organizirali znanstveni simpozij z naslovom Kako misliti “begunsko krizo”, na katerem so vodilni domači strokovnjaki s področja sociologije, prava, ekonomije, filozofije kriminologije, zgodovine, geografije ter edukacije predstavili različne vidike razsežnosti migracij in begunstva. Glavno sporočilo simpozija je, da “begunska kriza” in odzivi nanjo nista nova pojava, temveč skozi zgodovino že videna in doživeta. Prav zaradi tega je nepripravljenost slovenske kot tudi evropske politike na sedanje migracijske premike toliko bolj zaskrbljujoča, saj je s svojim odzivom na “begunsko krizo” postala del problema kot rešitve.

(Ljubljana, 12. januar 2016) Pedagoški inštitut, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU ter Mirovni inštitut so danes v Atriju ZRC SAZU organizirali znanstveni simpozij »Kako misliti “begunsko krizo”«. Pred več kot 100 udeleženci se je predstavilo 13 slovenskih strokovnjakov z različnih področij (sociologija, jezikoslovje, pravo, ekonomija, filozofija, kriminologija, zgodovina, geografija, jezikoslovje ter edukacija), ki so “begunsko krizo” in migracije osvetlili vsak s svojega zornega kota in predstavili različne razsežnosti tega družbenega fenomena. Za organizacijo simpozija so se inštituti odločili, ker je “begunska kriza” eden najpomembnejših dogodkov v Evropi, ki so zaznamovali leto 2015, saj je postavila pod vprašaj nekatere izmed skupnih temeljev migracijske in azilne politike EU ter v ospredje postavila nekatera izmed vprašanj migracij ter varovanja človekovih pravic, ki so bila do sedaj v veliki meri zanemarjena.

Simpozij se je začel z zgodovinskim pregledom begunskega vprašanja in njegovega (pravnega) reševanja skozi zgodovino. Nadaljeval se je s prispevkom o razvoju (medijskega) govora o beguncih od začetka devetdesetih let, preko preloma tisočletja vse do današnje globalne “begunske krize” ter s prispevkom o medijatizaciji migracij, kjer mediji postajajo prostor za reprodukcijo idej in ideologij etablirane politične in ekonomske elite. Na simpoziju so se strokovnjaki dotaknili tudi demografskih in gospodarskih učinkov “begunske krize” ter vprašanja, kako razumeti vzroke za migracije v kontekstu slovenske realnosti upravljanja velikega števila ljudi, ki so v tranzitu. Prav tako so predavatelji poskušali razložiti, kako razumeti preobrat v aktualni geografiji migracij iz osrednjega Sredozemlja na njegov vzhodni obod, kakšne so politike odzivanja na “begunsko krizo” v luči načela pravne države ter kako je bila prvotno humanitarna kriza pretvorjena v varnostno grožnjo. Na simpoziju so strokovnjaki posebno pozornost namenili tudi vprašanjem beguncev in avtoritarnosti, ali “begunska kriza” sploh obstaja ali je to zgolj kriza obstoječega post-demokratičnega sistema, kako naj vključimo učence begunce v slovenski šolski sistem ter kako sta povezani etika in politika begunstva ter migracij.

Na znanstvenem simpoziju so s prispevki sodelovali: dr. Petra Svoljšak (Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU), dr. Igor Ž. Žagar (Pedagoški inštitut), dr. Mojca Pajnik (Mirovni inštitut), dr. Jože Mencinger (Pravna fakulteta, UL), dr. Marina Lukšič Hacin (ISIM ZRC SAZU), dr. Damir Josipovič (Inštitut za narodnostna vprašanja), dr. Neža Kogovšek Šalamon (Mirovni inštitut), dr. Aleš Bučar Ručman (Fakulteta za varnostne vede, UM), dr. Srečo Dragoš (Fakulteta za socialno delo), dr. Darij Zadnikar (Pedagoška fakulteta), dr. Marijanca Ajša Vižintin (ISIM ZRC SAZU) in dr. Friderik Klampfer (Filozofska fakulteta, UM).

Član organizacijskega odbora simpozija, dr. Mitja Sardoč (Pedagoški inštitut), o znanstvenem simpoziju pravi: »Znanstveni simpozij Kako misliti “begunsko krizo” je v ospredje postavil interdisciplinarno naravo te problematike. Z njegovo izvedbo smo želeli opozoriti na številne teoretične kot tudi praktične probleme, napetosti in izzive, ki jih odpirajo različna vprašanja povezana z “begunsko krizo” in migracijami nasploh. Pozitiven odziv udeležencev simpozija kot tudi veliko število prijavljenih potrjuje, da je vprašanje kako misliti (in razumeti) “begunsko krizo” še kako pomembno in aktualno.«

Gradiva s simpozija so dostopna TUKAJ.

Dodatne informacije:

Ana Mlekuž, Pedagoški inštitut (01 420 12 51; ana.mlekuz@pei.si)

Komentar

Vaš elektronski naslov ne bo objavljen. Zahtevana polja so označena z *