PISA pod drobnogledom – 3. del

Ljubljana, maj 2017

Predstavljamo vam serijo (vsega skupaj 6) krajših analiz podatkov, ki smo jih zbrali v okviru mednarodne raziskave PISA in ki postavljajo zbrane podatke v novo luč. Izhajali smo iz mesečnika PISA in focus, ki ga izdaja OECD, mednarodnim analizam pa smo dodali še analizo slovenskih podaktov.  V pričujoči številki Novičnika vam predstavljamo drugi dve izdaji. Prvi dve izdaji lahko preberete TUKAJ, drugi dve pa TUKAJ.

1. Ali domače naloge pomagajo odpravljati razlike v dosežkih?

Raziskava PISA 2012 glede bralne pismenosti petnajstletnikov in petnajstletnic v državah članicah OECD in državah partnericah ponuja naslednje zaključke:

  • Domače naloge dodeljujejo učitelji in učiteljice v vseh državah članicah OECD in državah partnericah.
  • Število ur, ki jih petnajstletniki in petnajstletnice namenijo domačim nalogam, se je med letoma 2003 in 2012 zmanjšalo.
  • Petnajstletniki in petnajstletnice iz ugodnejših socialnih, ekonomskih in kulturnih okolij ter šol namenijo domačim nalogam več časa od sovrstnikov in sovrstnic, ki prihajajo iz manj ugodnih socialnih, ekonomskih in kulturnih okolij ter šol.
  • Obstaja povezava med številom ur, ki jih petnajstletniki in petnajstletnice namenijo domačim nalogam, ter njihovim ekonomskim, socialnim in kulturnim statusom kot tudi povprečjem statusa učencev na njihovi šoli.
  • Čeprav se število ur, ki jih petnajstletniki in petnajstletnice namenijo domačim nalogam, pozitivno povezujejo z njihovimi matematičnimi dosežki, so za uspešnost izobraževalnih sistemov pomembnejši drugi dejavniki.

Celotno izdajo si lahko ogledate TUKAJ.

2. Koliko okoljsko ozaveščeni in odgovorni so petnajstletniki in petnajstletnice?

Petnajstletniki in petnajstletnice so na vprašanja, povezana z okoljskimi problemi in izzivi, odgovarjali v raziskavi PISA leta 2006 in leta 2009.

  • Vsak peti petnajstletnik ali petnajstletnica v državah članicah OECD je sposoben(a) prepoznati, razložiti in uporabiti naravoslovne koncepte, ki so povezani z okoljsko tematiko.
  • Večina petnajstletnikov in petnajstletnic v državah članicah OECD ima vsaj nekaj znanja o okoljskih problemih ter se zaveda nevarnosti zase ter za druge prebivalce in prebivalke svoje države.
  • Petnajstletniki in petnajstletnice dobijo večino informacij o okoljskih problemih v šoli.
  • Večina šol v državah članicah OECD ima okoljske vsebine vključene v predmete, kot sta na primer v geografija ali naravoslovje.
  • Dejavnosti za učenje o okolju šole pogosto izvajajo na prostem.
  • Razumevanje okoljskih problemov in uporaba pridobljenega znanja v šoli pri petnajstletnikih in petnajstletnicah krepita občutek odgovornosti do okolja.

Celotno izdajo si lahko ogledate TUKAJ.

Ana Marija Mežan in Ana Mlekuž

Projekt ROKA v ROKI: socialne in čustvene spretnosti za nediskriminatorno in vključujočo skupnost (celostni pristop) – 2017 do 2020

Ljubljana, maj 2017

LogoV letu 2016 smo uspešno pridobili projekt Erasmus+ K3 Policy experimentation (prednostno področje: Spodbujanje temeljnih vrednot skozi izobraževanje in usposabljanje z naslavljanjem raznolikosti znotraj učnega okolja): ROKA v ROKI: socialne in čustvene spretnosti za nediskriminatorno in vključujočo skupnost (celostni pristop) (angl. HAND in HAND: Social and Emotional Skills for Tolerant and Non-discriminative Societies (A Whole School Approach)).

V projektu poleg Pedagoškega inštituta, ki projekt vodi,  sodelujejo: MIZŠ – Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (Slovenija), Inštitut za društvena istraživanja – IDI (Hrvaška), MIUN- Mid Sweden University (Švedska), TUM – Technical University Munich (Nemčija), DIPF – German Institute for International Educational Research (Nemčija), VIA – Via University Coledge (Danska), NEPC – Network for Policy Experimentation.

roka_hand_1

S prihodom večjega števila priseljencev in beguncev v EU se je na Evropski ravni izoblikovala potreba po skupni vpeljavi politik z namenom preprečevanja segregacije ter diskriminatornega (tudi agresivnega) vedenja tako na ravni šol kot na ravni širše družbe. V odgovor na te potrebe smo na Pedagoškem inštitutu prepoznali priložnost, da v mednarodnem sodelovanju in v procesu medsebojnega učenja zasnujemo program, ki bo podprl socialne, čustvene in medkulturne spretnosti vseh vključenih v izobraževalni proces z namenom izgradnje sodelovalnih in sprejemajočih (inkluzivnih) učnih okolij.  V tovrstnih  učnih okoljih bosta potencial in vrednost vsakega posameznika prepoznana in cenjena na način, ki bo omogočal rast tako na ravni posameznika, šole ter družbe. Program je osnovan na poudarku, da so tovrstna razvojna orodja še posebej potrebna v okoljih, kjer je več priseljenih otrok in mladostnikov, vendar je program zasnovan celostno in univerzalno. Na ta način se lahko oblikujejo učna okolja in skupnosti, kjer se tudi otroci in mladostniki iz ranljivih skupin (na primer: begunci, priseljenci, učenci iz ekonomsko manj spodbudnih okolij…) počutijo sprejete.

Kljub temu, da je pomen socialnih in čustvenih spretnosti empirično prepoznan kot ključen dejavnih pozitivnega razvoja otrok in mladostnikov, razvoj teh spretnosti ni sistematično podprt na ravni držav EU (OECD, 2015) tako na ravni učencev kot na ravni strokovnih delavcev. V projektu bomo socialne in čustvene spretnosti prepletli z medkulturnimi spretnosti.

V projektu bomo razvili pripomočke za oceno teh spretnosti kot tudi program za spodbujanje socialnih, čustvenih in medkulturnih spretnosti tako za učence kot tudi za strokovne delavce šole (celostni pristop), ki bo empirično preverjen v mednarodnem prostoru ter kasneje prosto dostopen.

Učinkovitost programa pri razvoju socialnih, čustvenih in medkulturnih spretnosti ter izgradnjo vključujočega učnega okolja bo preverjena na mednarodni ravni z namenom oblikovanja  priporočil za vpeljavo politik in praks. Program ROKA v ROKI bo preizkušen z kvazi-eksperimentalnim raziskovalnim načrtom s kontrolno skupino v štirih državah konzorcija: Slovenija, Hrvaška, Švedska, Nemčija. V vseh eksperimentalnih pogojih bomo pred vpeljavo programa ROKA v ROKI izmerili socialne, čustvene in medkulturne spretnosti ter po vpeljavi programa še dvakrat (enkrat takoj po in spet šest mesecev po).

Cilj projekta je ponuditi sistemsko orodje za šole ne samo v Sloveniji in državah konzorcija temveč širše na ravni EU. V tem trenutku kljub številnim prepoznanim pozitivnim izidom razvijanja čustvenih, socialnih in medkulturnih spretnosti tako pri učencih kot strokovnih delavcih tovrstne vsebine niso sistematično vpeljane v prostor vzgoje in izobraževanja.

Pomembni rezultati projekta, ki bi jih posebej izpostavili so:

  • pregledni katalogi obstoječih merskih pripomočkov s področja čustvenih, socialnih in medkulturnih spretnosti (na mednarodnem in nacionalni ravni)
  • novi merski pripomočki za merjenje čustvenih, socialnih in medkulturnih spretnosti
  • program ROKA v ROKI za razvijanje čustvenih, socialnih in medkulturnih spretnosti za učence osnovnih šol
  • program ROKA v ROKI za razvijanje čustvenih, socialnih in medkulturnih spretnosti za strokovne delavce šole
  • priporočila za razvoj politik in praks

Več informacij o projektu je dostopnih na spletni strani projekta (www.handinhand.si), ki je še v pripravi.

dr. Ana Kozina, vodja projekta (kontakt: ana.kozina@pei.si)

Sodelavke na projektu v Sloveniji: dr. Maša Vidmar, dr. Urška Štremfel, dr. Tina Vršnik Perše, dr. Tina Rutar Leban, dr. Mojca Štraus, mag. Ana Mlekuž, mag. Suzana Geržina, Manja Veldin

Print

Projekt START – A good start for all: Sustaining TrAnsitions across the Early Years

Ljubljana, maj 2017

Pedagoški inštitut je vodja konzorcija, ki bo med septembrom 2016 in februarjem 2019 izvajal projekt START- A good start for all: Sustaining TrAnsitions across the Early Years, oblikovanega v okviru programa Erasmus+.  Cilj projekta je promocija in izboljševanje praks, povezanih s prehodom med različnimi izobraževalnimi konteksti.

STARTV partnerstvu sodeluje devet partnerjev iz Italije, Belgije, Velike Britanije in Slovenije. V participativnem akcijskem raziskovanju raziskovalci s partnerskih fakultet/raziskovalnih institucij, strokovni delavci vrtcev/osnovne šole ter otroci in njihovi starši, skupaj raziskujejo in oblikujejo inovativne pristope, metode in orodja za mehčanje prehodov med različnimi učnimi okolji (domače okolje, vrtec, osnovna šola). Razmislek o in izvajanje dejavnosti mehkega prehoda med učnimi okolji, je še posebej pomemben za otroke in družine, ki prihajajo iz manj spodbudnih okolij.

Glavna področja delovanja v projektu so naslednja:

  1. raziskovanje prehodov med različnimi učnimi okolji v obdobju zgodnjega otroštva;
  2. oblikovanje in eksperimentiranje z inovativnimi pedagoškimi pristopi in izobraževalnimi strategijami, ki podpirajo otrokovo prehajanje vzdolž kontinuuma učnih izkušenj (od doma v vrtec in osnovno šolo);
  3. krepitev kompetenc strokovnih delavcev vrtca in osnovne šole z vključevanjem v aktivnosti profesionalnega razvoja na mednarodnem in nacionalnem nivoju ter izmenjavo dobrih praks;  
  4. diseminiranje projektnih dognanj.

V Sloveniji na nacionalnem nivoju sodelujeta Pedagoški inštitut, Center za kakovost v vzgoji in izobraževanju in Osnovna šola Tišina. Področje, ki ga partnerski inštituciji raziskujeta, je prehod romskih otrok od doma v vrtec in naprej v osnovno šolo. Kot se je izkazalo že v preteklih iniciativah povezanih z vključevanjem romskih otrok v predšolske programe (in kasneje v osnovno šolo), je ključnega pomena delo s starši- oblikovanje zaupanja in partnerskega odnosa s starši.

Delo na oblikovanju skupnega razumevanja pomena partnerskega odnosa s starši vseh strokovnih delavcev, bo eden od fokusov skupnega raziskovanja strokovnih delavcev vrtca in osnovne šole Tišina ter  raziskovalk Centra za kakovost v vzgoji in izobraževanju Korak za korakom.

Več o projektu lahko preberete na spletni strani projekta ali FB strani projekta.

mag. Mateja Režek, vodja projekta