Projekt DiDeSu

Ljubljana, december 2015

Na Pedagoškem inštitutu smo v okviru projektov Erasmus+ začeli izvajati mednarodni projekt Differentiation of instruction for teacher professional Development and students” Success (DiDeSu) (Diferenciacija pouka za profesionalni razvoj učiteljev in učno uspešnost učencev). Projekt se  izvaja v 4 evropskih državah, in sicer na Cipru, v Španiji, Romuniji in Sloveniji in traja dve leti, s pričetkom 1. 9. 2015.

Projekt je namenjen učiteljem in drugim strokovnim delavcem na šoli, ki poučujejo skupine učencev. Namen sodelovanja učiteljev v projektu je pridobivanje znanja in spoznavanje načinov ter primerov dobrih praks pri diferenciaciji pouka v razredu. V okviru projekta bodo učitelji deležni dveh izobraževanj, in sicer prvega na temo diferenciacije pouka (priprava in načrtovanje diferenciranega pouka) in drugega na temo opazovanja in evalvacije diferenciranega pouka. Poleg tega bodo učiteljem v času poteka projekta za svetovanje, pomoč in diskusijo na voljo strokovnjaki s Pedagoškega inštituta ter ostalih partnerskih institucij, ki sodelujejo v projektu. Prav tako bodo imeli učitelji vključeni v projekt tudi dostop do primerov priprav, aktivnosti in drugih gradiv na temo diferenciacije, ki bodo nastala v okviru projekta v ostalih sodelujočih državah.

V okviru projekta je v Ljubljani potekalo prvo izobraževanje namenjeno mentorjem, ki bodo sodelovali z učitelji, ki bodo vključeni v projekt. Izobraževanje je trajalo pet dni. Udeležili so se ga strokovnjaki in mentorji iz vseh štirih držav. V okviru izobraževanja je vsaka država predstavila svoje najpomembnejše projekte s področja diferenciacije. Cilj izobraževanja je bil oblikovati pet triurnih delavnic namenjenih učiteljem, ki jih bodo mentorji v posamezni državi izvedli v izbranih šolah.

didesuNovice o projektu lahko spremljate na uradni spletni strani projekta, preko Facebook strani projekta ali preko Facebook strani Pedagoškega inštituta.

Tina Rutar Leban

PISA pod drobnogledom – 1. del

Ljubljana, december 2015

Predstavljamo vam serijo (vsega skupaj 6) krajših analiz podatkov, ki smo jih zbrali v okviru mednarodne raziskave PISA in ki postavljajo zbrane podatke v novo luč. Izhajali smo iz mesečnika PISA in focus, ki ga izdaja OECD, mednarodnim analizam pa smo dodali še analizo slovenskih podaktov.  V pričujoči številki Novičnika vam predstavljamo prvi dve izdaji.

 

1. Ali vključenost otrok v preprimarno izobraževanje vodi k njihovim višjim dosežkom kasneje v šoli?

Raziskava PISA 2009 glede bralne pismenosti petnajstletnikov in petnajstletnic ponuja naslednje zaključke, ki vključujejo vse države članice OECD in države partnerice:

  • Prednosti vključevanja petnajstletnikov in petnajstletnic v predprimarno izobraževanje so jasno vidne in veljajo za skorajda vse države.
  • Dostop do predprimarnega izobraževanja je močno razširjen v večini držav.
  • Med petnajstletniki in petnajstletnicami z ugodnejšim ekonomskim, socialnim in kulturnim statusom je več tistih, ki so bili vključeni v predprimarno izobraževanje, in manj tistih, ki niso bili vključeni.
  • Povezava med vključenostjo v predprimarno izobraževanje ter dosežki petnajstletnikov in petnajstletnic je odvisna od zagotavljanja širokega dostopa predprimarnega izobraževanja v posamezni državi.

Celotno izdajo si lahko preberete TUKAJ.

 

2. Znajo petnajstletniki in petnajstletnice upravljati z denarjem?

Leta 2012 so v raziskavi PISA petnajstletniki in petnajstletnice prvič reševali tudi naloge iz finančne pismenosti. Gre sploh za prvi preizkus finančne pismenosti otrok v zgodovini. Sodelovalo je okrog 29.000 petnajstletnikov in petnajstletnic iz 18 držav članic OECD in držav partneric, rezultati pa predstavljajo populacijo okrog 18 milijonov petnajstletnikov in petnajstletnic.

  • Znanje petnajstletnikov in petnajstletnic o finančni pismenosti je izjemno različno, tako med državami kot tudi znotraj njih.
  • Povprečni dosežki petnajstletnikov in petnajstletnic iz 13 držav članic OECD in 5 držav partneric kažejo, da jih je le 10 odstotkov zmožnih analizirati kompleksne finančne produkte, največ 15 odstotkov pa jih je zmožnih sprejemati enostavne odločitve o vsakodnevni porabi denarja in prepoznati namen vsakodnevnih finančnih dokumentov, denimo, računa.
  • V 17 državah so fantje in dekleta dosegli podobne rezultate v finančni pismenosti.
  • Če primerjamo rezultate fantov in deklet, ki imajo podobne rezultate v matematični in bralni pismenosti, vidimo, da so v 11 državah fantje na preizkusu finančne pismenosti dosegli višje rezultate od deklet.
  • Finančna pismenost je zaradi določenih veščin specifična in se precej razlikuje od matematične ali bralne pismenosti.

Celotno izdajo si lahko preberete TUKAJ.

Ana Marija Mežan in Ana Mlekuž