Začenja se Teden vseživljenjskega učenja

TVUPedagoški inštitut sodeluje v Tednu vseživljenjskega učenja, ki je najvidnejša promocijska kampanja na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji. Z njim opozarjamo na vseprisotnost pa tudi pomembnost učenja – v vseh življenjskih obdobjih in za vse vloge, ki jih posameznik v svojem življenju prevzema. Vsi, ki projekt soustvarjamo, prispevamo k udejanjanju slogana ‘Slovenija, učeča se dežela’

Teden vseživljenjskega učenja poteka od 12. do 21. maja, Pedagoški inštitut pa v tem sklopu organizira dve prireditvi, in sicer PI pogovore z naslovom Učinkovitost dodatne strokovne pomoči za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, ki bodo potekali 17.5. ob 17.00 v Trubarjevi hiši literature, ter predstavitev projekta ROKA V ROKI z naslovom Socialno, čustveno in medkulturno učenje ter njegov pomen v šoli, ki bo potekala v petek, 19.5. ob 14.00 v prostorjih javnega zavoda Cene Štupar. Vse ostale delavnice v okviru TVU pa najdete v posebni brošuri.

Pedagoški inštitut pa bo s stojnico sodeloval tudi na Paradi učenja, ki bo potekala v sredo, 17.5., od 10.00 do 17.00 na Kongresnem trgu.

Vabljeni k obisku!

 

V Arsovem forumu o Digitalni knjižnici Pedagoškega inštituta

V začetku maja sta prof. dr. Igor Ž. Žagar (direktor Pedagoškega inštituta ter glavni in odgovrni urednik Digitalne knjižnice Pedagoškega inštituta) ter izr. prof. dr. Jonatan Vinkler (pomočnik glavnega in odgovornega urednika Digitalne knjižnice Pedagoškega inštituta) predstavljala Digitalno knjižnico Pedagoškega inštituta ter spregovorila o izzivih izdajanja e-knjig, posebej o Trubarjevih Zbranih delih (pri njih od izzida 6. dela l.2011 do projekta s finančno podporo JAK do l.2018 cca. 7000 eur letno), o njihovih štirih zbirkah, nenazadnje pa o razliki med branjem strokovne in leposlovne literaturo na tiskani in ekranski platformi.

Vabljeni k poslušanju oddaje na tej povezavi: https://ars.rtvslo.si/2017/04/arsov-forum-102/

Izšli novi številki Šolskega polja

Izšli sta dve novi številki Šolskega polja, prva na temo socialnega in čustvenega učenja in poučevanja, druga pa na temo mednarodne raziskave IEA ICILS o računalniški pismenosti.

Obe številki sta dostopni na spletni strani Pedagoškega inštituta:

Vabljeni k branju!

Pedagoški inštitut skupaj s SLODRE organiziral 1. nacionalno znanstveno konferenco “Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes?”

Pedagoški inštitut je v sodelovanju s Slovenskim društvom raziskovalcev na področju edukacije organiziral prvo nacionalno konferenco z naslovom ‘Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes?’, ki je potekala v torek, 27. septembra 2016, v prostorih Fakultete za računalništvo in informatiko ter Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo (Večna pot 113, Ljubljana). Osnovni cilj nacionalne konference je bil diseminacija rezultatov raziskav ter izmenjava izkušenj, identifikacija ključnih problemov, izzivov in ovir v vzgoji in izobraževanju ter spodbujanje in razvoj raziskovanja nasploh.

Poleg tega je na konferenci komisija za priznanja in nagrade Pedagoškega inštituta v sodelovanju z društvom SLODRE, Priznanje za izjemne dosežke na področju raziskovanja vzgoje in izobraževanja za leto 2016 podelila  prof. dr. Jurki Lepičnik Vodopivec s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem.

Fotografije z dogodka objavljene na spletni strani konference v zavihku Galerija, hkrati pa vas že vabimo na 2. nacionalno znanstveno konferenco, ki bo predvidoma 26. septembra 2017.

Objavljeni posnetki z znanstvenih simpozijev na temo begunske krize

Pedagoški inštitut, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU ter Mirovni inštitut so v iztekajočem se letu 2016 organizirali tri znanstvene simpozije, na katerem so vodilni domači strokovnjaki s področja sociologije, prava, ekonomije, filozofije kriminologije, zgodovine, geografije, politologije ter edukacije predstavili različne vidike razsežnosti migracij in begunstva. Glavno sporočilo simpozija je, da “begunska kriza” in odzivi nanjo nista nova pojava, temveč skozi zgodovino že videna in doživeta. Prav zaradi tega je nepripravljenost slovenske kot tudi evropske politike na sedanje migracijske premike toliko bolj zaskrbljujoča, saj je s svojim odzivom na “begunsko krizo” postala del problema kot rešitve.

Obveščamo vas, da so gradiva in posnetki z vseh treh simpozijev dostopni na spletu:

Vabljeni k branju in ogledu posnetkov!

“BEGUNSKA KRIZA” OSREDNJA TEMA ZNANSTVENEGA SIMPOZIJA

Pedagoški inštitut, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU ter Mirovni inštitut so organizirali znanstveni simpozij z naslovom Kako misliti “begunsko krizo”, na katerem so vodilni domači strokovnjaki s področja sociologije, prava, ekonomije, filozofije kriminologije, zgodovine, geografije ter edukacije predstavili različne vidike razsežnosti migracij in begunstva. Glavno sporočilo simpozija je, da “begunska kriza” in odzivi nanjo nista nova pojava, temveč skozi zgodovino že videna in doživeta. Prav zaradi tega je nepripravljenost slovenske kot tudi evropske politike na sedanje migracijske premike toliko bolj zaskrbljujoča, saj je s svojim odzivom na “begunsko krizo” postala del problema kot rešitve.

(Ljubljana, 12. januar 2016) Pedagoški inštitut, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU ter Mirovni inštitut so danes v Atriju ZRC SAZU organizirali znanstveni simpozij »Kako misliti “begunsko krizo”«. Pred več kot 100 udeleženci se je predstavilo 13 slovenskih strokovnjakov z različnih področij (sociologija, jezikoslovje, pravo, ekonomija, filozofija, kriminologija, zgodovina, geografija, jezikoslovje ter edukacija), ki so “begunsko krizo” in migracije osvetlili vsak s svojega zornega kota in predstavili različne razsežnosti tega družbenega fenomena. Za organizacijo simpozija so se inštituti odločili, ker je “begunska kriza” eden najpomembnejših dogodkov v Evropi, ki so zaznamovali leto 2015, saj je postavila pod vprašaj nekatere izmed skupnih temeljev migracijske in azilne politike EU ter v ospredje postavila nekatera izmed vprašanj migracij ter varovanja človekovih pravic, ki so bila do sedaj v veliki meri zanemarjena.

Simpozij se je začel z zgodovinskim pregledom begunskega vprašanja in njegovega (pravnega) reševanja skozi zgodovino. Nadaljeval se je s prispevkom o razvoju (medijskega) govora o beguncih od začetka devetdesetih let, preko preloma tisočletja vse do današnje globalne “begunske krize” ter s prispevkom o medijatizaciji migracij, kjer mediji postajajo prostor za reprodukcijo idej in ideologij etablirane politične in ekonomske elite. Na simpoziju so se strokovnjaki dotaknili tudi demografskih in gospodarskih učinkov “begunske krize” ter vprašanja, kako razumeti vzroke za migracije v kontekstu slovenske realnosti upravljanja velikega števila ljudi, ki so v tranzitu. Prav tako so predavatelji poskušali razložiti, kako razumeti preobrat v aktualni geografiji migracij iz osrednjega Sredozemlja na njegov vzhodni obod, kakšne so politike odzivanja na “begunsko krizo” v luči načela pravne države ter kako je bila prvotno humanitarna kriza pretvorjena v varnostno grožnjo. Na simpoziju so strokovnjaki posebno pozornost namenili tudi vprašanjem beguncev in avtoritarnosti, ali “begunska kriza” sploh obstaja ali je to zgolj kriza obstoječega post-demokratičnega sistema, kako naj vključimo učence begunce v slovenski šolski sistem ter kako sta povezani etika in politika begunstva ter migracij.

Na znanstvenem simpoziju so s prispevki sodelovali: dr. Petra Svoljšak (Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU), dr. Igor Ž. Žagar (Pedagoški inštitut), dr. Mojca Pajnik (Mirovni inštitut), dr. Jože Mencinger (Pravna fakulteta, UL), dr. Marina Lukšič Hacin (ISIM ZRC SAZU), dr. Damir Josipovič (Inštitut za narodnostna vprašanja), dr. Neža Kogovšek Šalamon (Mirovni inštitut), dr. Aleš Bučar Ručman (Fakulteta za varnostne vede, UM), dr. Srečo Dragoš (Fakulteta za socialno delo), dr. Darij Zadnikar (Pedagoška fakulteta), dr. Marijanca Ajša Vižintin (ISIM ZRC SAZU) in dr. Friderik Klampfer (Filozofska fakulteta, UM).

Član organizacijskega odbora simpozija, dr. Mitja Sardoč (Pedagoški inštitut), o znanstvenem simpoziju pravi: »Znanstveni simpozij Kako misliti “begunsko krizo” je v ospredje postavil interdisciplinarno naravo te problematike. Z njegovo izvedbo smo želeli opozoriti na številne teoretične kot tudi praktične probleme, napetosti in izzive, ki jih odpirajo različna vprašanja povezana z “begunsko krizo” in migracijami nasploh. Pozitiven odziv udeležencev simpozija kot tudi veliko število prijavljenih potrjuje, da je vprašanje kako misliti (in razumeti) “begunsko krizo” še kako pomembno in aktualno.«

Gradiva s simpozija so dostopna TUKAJ.

Dodatne informacije:

Ana Mlekuž, Pedagoški inštitut (01 420 12 51; ana.mlekuz@pei.si)

Odziv Pedagoškega inštituta na poročilo tehnične misije Mednarodnega denarnega sklada (IMF)

Pedagoški inštitut se odziva na poročilo tehnične misije Mednarodnega denarnega sklada (IMF), v katerem le-ta predlaga različne ukrepe na področju varčevanja v slovenskem šolskem sistemu, ki med drugim vključujejo tudi povečanje števila učencev na učitelja in optimizacijo mreže šol. Poročilo izpostavlja še relativno visok delež BDP-ja, ki ga Slovenija vlaga v izobraževanje (tj. 4. najvišji delež med članicami EU), povečevanje zaposlovanja v izobraževanju od leta 2000 naprej kljub zmanjšanju števila učencev ter veliko število majhnih šol.

Na Pedagoškem inštitutu v prvi vrsti ocenjujemo, da poročilo IMF predlagane ukrepe utemeljuje na načelu učinkovitosti (efficiency), ob tem pa ob strani pušča načeli uspešnosti doseganja (nacionalnih) izobraževalnih ciljev (effectiveness) in pravičnosti (equity). Ker je načelo pravičnosti v slovenskih strateških dokumentih (npr. Beli knjigi, 2011) močno poudarjeno, (ne)komplementarnost načel učinkovitosti in pravičnosti pa ostaja odprto edukacijsko znanstveno relevantno vprašanje, je treba ukrepe mednarodnih institucij, ki temeljijo zgolj na načelu učinkovitosti, v nacionalnem izobraževalnem prostoru še posebej skrbno presojati ter s tem zagotoviti uresničevanje nacionalnih ciljev ter suveren razvoj nacionalnega izobraževalnega sistema v prihodnje.

V ta namen smo na Pedagoškem inštitutu poročilo tudi pregledali in ocenjujemo, da so ugotovitve v poročilu osnovane na podlagi kumulativnih podatkov o sistemu vzgoje in izobraževanja v več časovnih točkah, ki pri interpretaciji ne upoštevajo morebitnih (vsebinsko) strukturnih sprememb, ki so bile v Sloveniji zasnovane in implementirane v tem času. V Sloveniji smo tako v prvih letih novega tisočletja postopno uvajali devetletko, zato je torej potrebno razumeti povečevanje števila učiteljev v tem obdobju (2000 do 2008) v luči te reforme, ki je s seboj prinesla dodatno leto šolanja (z dvema učiteljema v prvem razredu), zgodnejše uvajanje tujih jezikov, diferenciacijo v manjše učne skupine, izbirne predmete, vključevanje otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke, itd. Opazen je bil tudi velik porast vključenosti otrok v podaljšano bivanje, poleg tega pa je potrebno poudariti, da število učencev v zadnjih letih ponovno narašča. Izpostaviti želimo tudi, da poročilo samo navaja, da je povprečno razmerje učenec-učitelj ter povprečna velikost razreda v Sloveniji skladna z EU povprečjem.

Slovenski šolski sistem je specifičen tudi v geografski razpršenosti (razmeroma majhnih) šol, ki vsekakor pripomore k družbenemu ohranjanju in razvoju določenih odrinjenih geografskih območij. Razprave in raziskave o velikosti šol se v glavnem vrtijo okrog dveh med seboj povezanih tem – s kakovostjo šole ter z ekonomsko učinkovitostjo (glej pregled v Ares Abalde, 2014). Tudi v poročilih mednarodnih raziskav so objavljene analize o odnosu med velikostjo šole ter dosežki učencev oziroma klimo na šoli (npr. OECD, 2013). Najdoslednejša ugotovitev pregleda raziskav (Ares Abalde, 2014) je bila, da ne obstaja nekakšna univerzalna velikost šole, ki bi bila optimalna v vseh kontekstih. V nekaterih primerih združevanje oziroma zapiranje šol lahko vodi v večjo kakovost in ekonomsko učinkovitost, v nekaterih pa tak ukrep ni mogoč (predvsem zaradi odročnosti šol). Namesto zapiranja šol obstajajo alternativne oblike organizacije dela na manjših, odročnejših šolah (npr. klastri šol, uporaba informacijske tehnologije). Spremembe v politiki velikosti šol morajo biti izpeljane v odprtem in transparentnem procesu, v katerem sodeluje tudi skupnost in v kateri so jasno predstavljeni argumenti za spremembo v strukturi šole (ibid.). Tako torej ni mogoče reči, da so vse šole, ki imajo manj kot 200 učencev, premajhne, pač pa je potrebno pri tem upoštevati celo vrsto dejavnikov (lokacija šole; socialno ekonomski status družin; vloga šole v skupnosti) in v proces zelo aktivno vključiti lokalno skupnost. Pri tem se je potrebno zavedati, da je meja 200 učencev pravzaprav zelo arbitrarna.

Kot lahko vidimo, primerjave kumulativnih podatkov z drugimi državami lahko le nakažejo področja, kjer bi lahko razmišljali o spremembah, poleg tega so v poročilu dana zgolj priporočila normativne narave. Priporočila ne nakažejo procesa prehoda iz sedanjega v priporočeno stanje, še manj pa lahko iz tovrstnih primerjav sklepamo na potencialne posledice kakršnihkoli sprememb, saj nimamo podatkov o vzročnosti povezav v ugotovljenih primerjavah. Preden dosežemo (varčevalne) spremembe, za katere bomo lahko gotovi, da ne bodo negativno vplivale na (kognitivne in nekognitivne) izobraževalne rezultate, je potreben dolgoročnejši proces razprav v okviru države.

Na Pedagoškem inštitutu vsekakor podpiramo razpravo o kakovosti slovenskega izobraževanja in o tem, kaj lahko izboljšamo na podlagi številnih podatkov, ki jih o izobraževalnem sistemu in njegovih vidikih imamo. Prepričani smo, da imamo v Sloveniji dovolj notranjih virov, da izvajamo avtonomni premislek o pomenu in razvoju izobraževanja ter organizaciji izobraževalnega sistema ter razvoj usmerjamo v skladu z nacionalnimi cilji. Pa vendar je potrebno razumeti, da nam bodo priporočila in smernice oblikovali drugi, če v tem procesu ne bomo aktivni.

Za Pedagoški inštitut:
Eva Klemenčič, Ana Mlekuž, dr. Mojca Štraus, dr. Urška Štremfel, dr. Maša Vidmar

VIRI:

Ares Abalde, M. (2014), “School Size Policies: A Literature Review”, OECD Education Working Papers, No. 106, OECD Publishing. http://dx.doi.org/10.1787/5jxt472ddkjl-en

OECD (2013). PISA 2012 Results: What Makes Schools Successful? Resources, Policies and Practices (Volume IV), PISA , OECD Publishing. http://www.oecd.org/pisa/keyfindings/pisa-2012-results-volume-IV.pdf

Več informacij:
Ana Mlekuž
Elektronski naslov: ana.mlekuz@pei.si
Telefonska številka: 01 420 12 51

PEDAGOŠKI INŠTITUT OB 50. OBLETNICI DELOVANJA ORGANIZIRAL ZNANSTVENO KONFERENCO

Pedagoški inštitut, najstarejša znanstveno-raziskovalna inštitucija na področju izobraževanja, v letu 2015 praznuje 50. obletnico svojega delovanja. Ob tem pomembnem jubileju smo organizirali znanstveno konferenco z naslovom »Raziskovanje vzgoje in izobraževanja v perspektivi družbenih sprememb«, s katero smo skupaj s priznanimi domačimi strokovnjaki in strokovnjakinjami z različnih vidikov osvetlili, kako družbene spremembe vplivajo na raziskovanje vzgoje in izobraževanja. Konferenca se je zaključila z okroglo mizo z naslovom »Prihodnost izobraževanja v Sloveniji in vloga raziskovalnih ustanov«.

(Ljubljana, 15. oktober 2015) Pedagoški inštitut je danes v sklopu praznovanja 50. obletnice delovanja inštituta organiziral znanstveno konferenco z naslovom »Raziskovanje vzgoje in izobraževanja v perspektivi družbenih sprememb«, ki je potekala v Ljubljani. Kot uvodničarja sta se predstavila dr. Darko Štrajn in dr. Pavel Zgaga, nato pa so sledili prispevki dr. Darka Zupanca, dr. Damijana Štefanca, dr. Tatjane Vonta, dr. Slavka Gabra ter dr. Sonje Pečjak.

Znanstveno konferenco smo zaključili z okroglo mizo »Prihodnost izobraževanja v Sloveniji in vloga raziskovalnih ustanov«, kjer smo s sogovorniki in sogovornicami (dr. József Györkös, dr. Zoran Jelenc, dr. Robi Kroflič, dr. Zdenko Medveš in mag, Marjan Šetinc; okroglo mizo je vodila dr. Alenka Gril) iz različnih institucij osvetlili predvsem razkorak med pridobljenimi znanji in kompetencami mladih v okviru formalnega izobraževanja na eni strani ter pričakovanji in zahtevami »trga dela« na drugi strani ter kako politika in stroka razumeta svojo vlogo raziskovanja vzgoje in izobraževanja v prihodnosti na tem področju.

Dr. Alenka Gril, namestnica v. d. direktorja Pedagoškega inštituta, je po konferenci povedala: »Na današnji konferenci se je vsa strokovna javnost strinjala, da brez raziskovalne podpore ni učinkovite izobraževalne prakse. Hkrati pa smo tudi ugotavljali, da je tako Pedagoški inštitut kot raziskovanje in izobraževanje v krizi in da je potrebno priskrbeti sistemsko podporo ravno temu, da se ohranja temeljne cilje izobraževanja in raziskovanja, da se s tem tudi ohranja kontinuiteta dela in zagotovi potrebna avtonomija tako raziskovalcem kot šolnikom, če želimo vzgajati in usposabljati nove generacije mislecev.«

Da bi obeležili pomembno obletnico pa Pedagoški inštitut organizirata še vrsto dogodkov, ki potekajo pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Prvi večji dogodek bo potekal v novembru (20.-21. november) v organizaciji Razvojno-raziskovalnega centra pedagoških iniciativ Korak za korakom, eden od osmih centrov Pedagoškega inštituta, ki bo svojo 20. obletnico delovanja obeležil z mednarodno konferenco »Kakovost in enake možnosti: ključni premiki na področju vzgoje in izobraževanja od rojstva do 10. leta starosti«, ki bo potekala v Grand hotelu Sava v Rogaški Slatini. Prav tako bodo v oktobru, novembru in decembru potekali PI pogovori – mesečne diskusije Pedagoškega inštituta v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani, v novembru pa bo izšla še jubilejna številka Šolskega polja, znanstvene revije za teorijo ter raziskave vzgoje in izobraževanja. 

DSC_0368 DSC_0409

Ana Mlekuž, Pedagoški inštitut

Program Korak za korakom že 20 let v Sloveniji!

Zgodba programa Korak za korakom se je začela leta 1995 z implementacijo programa Korak za korakom v sedmih slovenskih vrtcih in osnovnih šolah z namenom zagotavljanja dostopa do kakovostnih vzgojno-izobraževalnih programov za vse otroke od rojstva do 10. leta starosti. Danes se program Korak za korakom izvaja v več kot 40-ih vrtcih in osnovnih šolah po vsej Sloveniji in v Mrežo vrtcev in osnovnih šol Korak za korakom združuje več kot 1000 strokovnih in vodstvenih delavcev.

Program Korak za korakom je v slovenski prostor uvedel Razvojno-raziskovalni center pedagoških iniciativ Korak za korakom, eden od osmih raziskovalnih centrov na Pedagoškem inštitutu, osrednji slovenski raziskovalni instituciji na področju vzgoje in izobraževanja, ki letos praznuje 50. obletnico delovanja. Več…

Obvestilo ob izidu knjige nekdanjega direktorja in sodelavca Pedagoškega inštituta

V mesecu novembru je pri založbi Studia Humanitatis, ob prvi obletnici smrti dr. Janeza Justina (1951-2013), izšla knjiga Izbrani spisi. Filozofija, semiotika, pragmatika. Knjiga je razdeljena v dva dela, ki predstavljata poglavitne znanstvene teme, ki so najbolj zaznamovale avtorjev znanstveni habitus in so pomemben doprinos k vednostim na polju lingvistike, pragmatike, teorije komuniciranja in uporabne epistemologije, v drugem delu pa razkrivajo poglobljeno analizo nekaterih antičnih filozofov ter njihovih vplivov in povezav s sodobnimi teoretskimi tokovi.

Knjigo je uredila dr. Gita Zadnikar, recenzirali pa dr. Eva Klemenčič in dr. Neda Pagon.